Št. zadetkov: 21
Video in druga učna gradiva
Oznake:
arts;visual arts;painting
Predavanje obravnava slikarko Ivano Kobilca v povezavi z njeno sliko Slovenija se klanja Ljubljani, ki krasi glavno dvorano ljubljanskega magistrata. Slika ni zanimiva le zato, ker je že več kot 100 let fizično prisotna v javnem prostoru našega mesta in ves ta čas bdi nad odločitvami naših mestnih s ...
Leto:
2010
Vir:
videolectures.net
Magistrsko delo
Oznake:
osemdeseta;prodajna galerija;artist-run space;samoorganiziranje;razstavni sistem;
Galerija Equrna velja za eno od prvih zasebnih prodajnih galerij v Jugoslaviji. Svoja vrata je odprla novembra leta 1984, ustanovila pa jo je skupina mlajših umetnic in umetnikov ter umetnostnih zgodovinark. Uradno so se registrirali že leta 1982 in od takrat organizirano delovali kot trajna delovna ...
Leto:
2019
Vir:
Filozofska fakulteta (UL FF)
Diplomsko delo
Oznake:
forma viva;javna skulptura;kiparski simpozij;park skulptur;
V diplomskem delu predstavim študentski kiparski simpozij Forma viva, ki se je med leti 1971 in 1975 dogajal v Ljubljani v Rožni dolini. Sprva zastavim krajši zgodovinski oris umeščanja skulptur v oblikovane zelene površine in urbana središča, s čimer poskusim ujeti definicijsko zastavitev forme viv ...
Leto:
2019
Vir:
Filozofska fakulteta (UL FF)
Diplomsko delo
Oznake:
Galerija Škorpijon;tržaški slovenski slikarji;umetnost v Trstu;jugoslovanska diplomacija;
V tržaški Galeriji Škorpijon, znani po sodobno usmerjenem razstavnem programu, ki je delovala pod vodstvom Fride de Tuoni med letoma 1946 in 1952, so poleg italijanskih in tujih umetnikov pogosto razstavljali tudi Tržačani Jože Cesar, Avgust Černigoj, Bogdan Grom Robert Hlavaty, Avrelij Lukežič, Rud ...
Leto:
2019
Vir:
Filozofska fakulteta (UL FF)
Magistrsko delo
Oznake:
OHO;Tomaž Šalamun;Moderna galerija;revna umetnost;neoavantgarde;
V magistrskem delu obravnavam razstavni projekt Atelje 69. Zamislil si ga je znani slovenski pesnik in umetnostni zgodovinar Tomaž Šalamun, izvedel pa ga je med marcem in majem 1969 v ljubljanski Moderni galeriji v sodelovanju s Skupino OHO ter v Kranju, kjer je bila Šalamunova samostojna razstava. ...
Leto:
2019
Vir:
Filozofska fakulteta (UL FF)
Diplomsko delo
Oznake:
Prva svetovna vojna;soška fronta;spomeniki;spomeniki padlim.;
V zaključni seminarski nalogi sem predstavila spomenike, ki so že v času prve svetovne vojne nastali na območju soške fronte v spomin na padle vojake obeh vojskujočih se strani. Najprej sem se posvetila splošni praksi postavljanja spomenikov padlim vojakom, katerih nastajanje je v veliki meri spodbu ...
Leto:
2019
Vir:
Filozofska fakulteta (UL FF)
Diplomsko delo
Oznake:
Marko Rupnik
sodobna cerkvena umetnost
mozaiki
cerkveni umetnostni sistem;
V zaključni seminarski nalogi raziskujem razloge za uspešno kariero Marka Rupnika v cerkveni umetnosti in za razmah naročanja njegovih del ne le po Evropi, temveč po vsem svetu. Zanimalo me je predvsem, zaradi katerih vidikov so Rupnikova dela v ospredju sodobne cerkvene umetnosti. Cerkveni umetnost ...
Leto:
2020
Vir:
Filozofska fakulteta (UL FF)
Diplomsko delo
Oznake:
spomenik;javna skulptura;Murska Sobota;1919–2019;
V zaključni seminarski nalogi so predstavljeni javni spomeniki in skulpture, ki so bili postavljeni v Murski Soboti med letoma 1919 in 2019. Javna plastika je ena izmed vej upodabljajoče umetnosti, ki je najbolj izpostavljena okolici in je v nenehnem stiku z javnostjo. S svojo prisotnostjo pomembno ...
Leto:
2020
Vir:
Filozofska fakulteta (UL FF)
Diplomsko delo
Oznake:
sodobna umetnost;kuratorstvo;Galerija Škuc;diplomska dela;Podnar;Gregor;1970-;
Zaključna seminarska naloga raziskuje delovanje nemško-slovenskega kuratorja Gregorja Podnarja
v obdobju 1996−2003, ko je kot umetniški vodja oblikoval razstavni program Galerije Škuc.
Preko analitične obravnave petih izbranih razstav, ki jih je takrat kuriral, prikaže, kako se je
izoblikoval tako v ...
Leto:
2021
Vir:
Filozofska fakulteta (UL FF)
Magistrsko delo
Oznake:
umetnostna zgodovina;kiparstvo;nagrobna plastika;Žale;Ljubljana;magistrska dela;
Magistrska naloga obravnava pokopališko plastiko, ki je v 30. letih 20. stoletja nastala za osrednje ljubljansko pokopališče Žale. Na razcvet nagrobne plastike je vplivala rast ljubljanskega meščanstva, ki je bilo kulturno zavedno in je skulpture za grobove svojih družin naročalo pri domačih akadems ...
Leto:
2022
Vir:
Filozofska fakulteta (UL FF)