Št. zadetkov: 24
Izvirni znanstveni članek
Oznake:
ektomikoriza;Picea abies;mikorizni potencial;onesnaženost gozdnih rastišč;
Mikorizni potencial dveh različno onesnaženih gozdnih rastišč v imisijskem območju Termoelektrarne Šoštanj
Leto:
1997
Vir:
Repozitorij Univerze v Ljubljani (RUL)
Izvirni znanstveni članek
Oznake:
ektomikoriza;tipi ektomikorize;biodiverziteta;indeksi biodiverzitete;Fagus sylvatica L.;gozdne raziskovalne ploskve;
V obdobju od 1998 do 2001 smo z mikobioindikacijsko metodo analizirali tipe ektomikorize in določili njihovo raznovrstnost v standardnih volumnih tal različno onesnaženih gozdnih raziskovalnih ploskev bukovih sestojev. Gozdne raziskovalne ploskve so bile izbrane v bližini termoenergetskih objektov ( ...
Leto:
2004
Vir:
Repozitorij Univerze v Ljubljani (RUL)
Izvirni znanstveni članek
Oznake:
tipi ektomikorize;Fagus sylvatica L;gozdne raziskovalne ploskve;indeksi biodiverzitete;
V talnih vzorcih različno onesnaženih ploskev v bukovih sestojih smo analizirali talno združbo ektomikoriznih gliv. V obdobju od 1998 do 2001 smo zmikobioindikacijsko metodo določali tipe ektomikorize v standardnem volumnu tal različno onesnaženih ploskev. Gozdne raziskovalne ploskve so bile izbrane ...
Leto:
2005
Vir:
Repozitorij Univerze v Ljubljani (RUL)
Izvirni znanstveni članek
Oznake:
nadomestni habitat;Črni log - Hotiška gmajna;Alnus glutinosa (L.) Gartn.;Quercus robur L.;Acer pseudoplatanus L.;Acer campestre L.;Prunus avium L.;Prunus padus L.;Ulmus minor Mill.;sadike;
Analizirali smo vzpostavitev nadomestnega habitata Črni log - Hotiška gmajna, ki je bil osnovan jeseni 2010 s sajenjem predvsem dveletnih sadik drevesnih in grmovnih vrst kot omilitveni ukrep zaradi izgube gozdnih površin v Črnem logu ob izgradnji avtocestnega odseka Beltinci-Lendava. V obdobju od 2 ...
Leto:
2019
Vir:
Repozitorij Univerze v Ljubljani (RUL)
Izvirni znanstveni članek
Oznake:
ektomikoriza;Picea abies;smreka;semenka;mikorizni potencial;tip ektomikorize;gozdno rastišče;onesnaženost tal;
Tipi ektomikorize, značilni za šest mesecev stare semenke smreke
Leto:
1998
Vir:
Repozitorij Univerze v Ljubljani (RUL)
Pregledni znanstveni članek
Oznake:
Cd;Pb;Hg;As;makromicete;trosnjaki gliv;pregled;
Kadmij (Cd), živo srebro (Hg), svinec (Pb) in arzen (As) so kovine, ki se naravno ali kot posledica človekove dejavnosti pojavljajo v okolju, tudi v gozdni krajini, kjer so rastišča številnih evropskih vrst gliv. Namen članka je bil pripraviti pregled vrst in količin izbranih kovin v trosnjakih gliv ...
Leto:
2011
Vir:
Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije
Izvirni znanstveni članek
Oznake:
Cd;Hg;Pb;As;trosnjaki gliv;ocena tveganja;Šaleška dolina;Zgornja Mežiška dolina;
Vsebnosti Cd, Pb, Hg in As smo izmerili v trosnjakih različnih vrst gliv iz okolice nekdanje topilnice svinca (Zgornja Mežiška dolina) in največjega termoenergetskega objekta v Sloveniji (Šaleška dolina) z namenom, da napravimo primerjavo med obema območjema ter drugimi evropskimi raziskavami in oce ...
Leto:
2011
Vir:
Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije
Izvirni znanstveni članek
Oznake:
glive;ektomikoriza;inventarizacija višjih gliv;mikorizni potencial;težke kovine;onesnaženost gozdnih rastišč;Šaleška dolina;
V Šaleški dolini smo analizirali talne in nadzemne glivne združbe z namenom ugotoviti potencialno onesnaženost gozdnih rastišč. Glive smo uporabili kot odzivne (pojavljanje trosnjakov višjih gliv, raziskave tipov ektomikorize in mikoriznega potenciala tal) in akumulacijske (analize težkih kovin v tr ...
Leto:
2006
Vir:
Repozitorij Univerze v Ljubljani (RUL)
Izvirni znanstveni članek
Oznake:
deževniki;kovine;onesnaženost tal;BCF;biokoncentracijski faktor;bioindikatorji;Slovenija;
Na raziskovalnih območjih v neposredni bližini nekdanje topilnice svinca (Zgornja Mežiška dolina, Žerjav), največjega termoenergetskega objekta v Sloveniji (Šaleška dolina, Veliki Vrh), ob regijski cesti Velenje - Celje (Črnova) in na referenčni lokaciji (Logarska dolina, Polanc) smo v talnih vzorci ...
Leto:
2013
Vir:
Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije
Pregledni znanstveni članek
Oznake:
migracijski koridorji;železniška infrastruktura;barierni učinek;protokol;omilitveni ukrepi;trki prostoživečih živali z vlaki;
Železniški transport je okoljsko in ekonomsko sprejemljivejši od drugih vrst kopenskega transporta, vendar lahko negativno vpliva na prostoživeče živali, saj pomeni oviro za njihovo gibanje (barierni učinek) ter neposredno povečuje umrljivost zaradi trkov z vlaki. Zaradi tovrstnih vplivov je smiseln ...
Leto:
2023
Vir:
Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije