Primerjava finančne frize 1929 s finančno krizo 2007

diplomsko delo

Goran Krulić (Author), Dušan Zbašnik (Mentor)

Abstract

Na prvi pogled sta si krizi 1929 in 2007 precej podobni. Obe sta se pričeli na finančnih trgih, obe v ZDA, v mesecih in dnevih pred krizo je v obeh primerih prišlo do dogodkov, ki so vsaj moralno sporni. Površen opazovalec bi lahko celo trdil, da se iz primera velike gospodarske krize finančni svet ni ničesar naučil. A vendar ob natančnejšem opazovanju opazimo razlike – tako v naravi krize kot v ukrepanju pristojnih institucij. Če je v veliki gospodarski krizi mehanizem po katerem se je kriza prenašala iz ZDA na druge države, bil zlati standard, je mehanizem prenosa med zadnjo krizo predstavljala globalizacija in medsebojna prepletenost gospodarstva, s tem pa tudi finančnih trgov. Po borznem zlomu v oktobru 1929 je newyorška podružnica ameriške centralne banke sprostila ogromno likvidnih sredstev. Centralna banka je takšno dejanje, čeprav nejevoljna, odobrila, je pa do leta 1933, ko so ZDA zapustile zlati standard, vodila bolj ali manj restriktivno politiko. Raziskave v desetletjih so pokazale, da je takšno ravnanje bila napaka. Po krizi je ameriška centralna banka dobila zakonsko podlago, da pomaga bankam nečlanicam sistema centralnega bančništva in tudi kateremu koli trgu ali posamezni družbi, katere moteno delovanje bi pomenilo sistemsko tveganje. Med zadnjo krizo je ameriška centralna banka to zakonsko podlago izdatno uporabila in tako ni ponovila preteklih napak. S številnimi programi je preprečila resno zmanjšanje monetarne baze, s tem pa tudi padanje cen. V primerih, ko ni mogla preprečiti propada pomembne finančne institucije (npr. Lehman Brothers), je ukrepala hitro in odločno, da bi preprečila negativen vpliv na druge družbe in podjetja. Kot smo pokazali je bil zato tudi vpliv finančne krize na realno gospodarstvo bistveno manjši kot med veliko gospodarsko krizo. Zgledu ameriške centralne banke je, kot smo predstavili, odločno sledila tudi ECB. Z ukrepanjem je pomembno vplivala na finančne, še posebej pa denarne trge. Z valutnimi swapi z ameriško centralno banko (in tudi nekaterimi drugimi), je ECB zagotovila, da je bilo na voljo dovolj sredstev v tuji valuti, hkrati pa je uspela uresničevati svoje osnovno poslanstvo – poskrbeti za stabilnost cen. V nasprotju s krizo iz tridesetih let prejšnjega stoletja, ni prišlo do deflacije (ki je takrat povzročila toliko težav), hkrati pa je poskrbela, da sredstva, ki jih je posredovala različnim finančnim institucijam, niso povzročila rasti cen. ECB je posredovala tudi ob nastanku krize državnega dolga. Učinke tega posredovanja bo še potrebno preučiti, skoraj zagotovo pa ti ukrepi ne bodo zadostovali in bodo potrebne korenite spremembe na področjih, ki ne sodijo v domeno centralnega bančništva, niti finančnega sistema kot takega. Ob tako obširnem posredovanju centralnih bank, se pojavljajo dvomi o smotrnosti takšnega ravnanja, še posebej, ko gre za neposredno pomoč centralne banke posameznemu podjetju. Takšna praksa bi namreč lahko pomenila, da bodo velika podjetja v bodoče pripravljena prevzemati večje tveganje. Odgovorni v centralnih bankah se seveda zavedajo takšnega tveganja, a hkrati dodajajo, da ob pomanjkanju drugih rešitev, nimajo veliko izbire saj bi propad pomembnih podjetij povzročil še hujše posledice. Za primer nam lahko služi propad Lehman Brothers, kjer je bila centralna banka prisiljena v obsežne operacije, da je omejila vpliv na druge družbe (denimo AIG), hkrati pa je bila deležna hudih kritik, ker je dovolila propad. Naloga bodočih finančnih strokovnjakov je, da najdejo boljši način za ukrepanje v takih primerih. Do takrat bodo centralne banke po svetu prisiljene posredovati v primerih, kjer bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do sistemskega tveganja.

Keywords

finančna kriza;gospodarske krize;finančni trg;denarni trg;ECB;centralne banke;

Data

Language:	Slovenian
Year of publishing:	2012
Source:	Maribor
Typology:	2.11 - Undergraduate Thesis
Organization:	UM EPF - Faculty of Economics and Business
Publisher:	[G. Krulić]
UDC:	338.124.4
COBISS:	11114524
Views:	2025
Downloads:	136
Average score:	0 (0 votes)
Metadata:

Other data

Secondary language:	English
Secondary title:	Comparison of financial crisis of 1929 with financial crisis 2007
Secondary abstract:	On first look financial crisis of 2007 was similar to that of 1929. Both started in financial markets, both in United States and there were events, that were, at least morally questionable. Vague onlooker could claim that no lessons were learned from the experience of the Great crash. But more in-depth study reveals many differences – both in crisis itself as in actions taken by responsible institutions. While during great depression mechanism for transmission of crisis from United States to other economies was gold standard, during recent crisis financial turmoil was transmitted by globalization and intertwining of economies and with that, financial markets. After Great crash, New York Federal Reserve Bank provided liquidity, but after that event Federal Reserve conducted tight monetary policy until bank holiday and subsequent departure from gold in 1933. Studies in decades after great depression have shown that tight monetary policy was a mistake. After great depression Federal Reserve gained authority to help non-member banks or even specific market or company if failure would pose serious systemic risk. During recent crisis Federal Reserve did use that authority and so did not repeat mistakes of Great depression. In cases where Federal Reserve could not avert failure of an important financial institution (like in case of Lehman Brothers), Federal Reserve acted swiftly and decisively to limit fall-out of such failure. Thus impact of financial crises on broader economy was greatly reduced. ECB followed Federal Reserve example. Its actions decisively influenced financial and in particular money markets. By opening swap lines with Federal Reserve (and some other central banks), ECB ensured there was enough dollar liquidity in European markets. In stark contrast to great depression there was no deflation (which caused so many problems during Great depression), at the same time ECB made sure its actions did not cause serious inflationary tensions.
Secondary keywords:	Financial crisis;1929;2007;great depression;great crash;
URN:	URN:SI:UM:
Type (COBISS):	Undergraduate thesis
Thesis comment:	Univ. v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fak.
Pages:	64 str.
Keywords (UDC):	social sciences;družbene vede;economics;economic science;ekonomija;ekonomske vede;economic situation;economic policy;management of the economy;economic planning;production;services;prices;menedžment gospodarstva;gospodarsko načrtovanje;proizvodnja;storitve;economic situation;trade cycle;development of economic structure;growth;gospodarsko stanje;poslovni cikel;razvoj gospodarske strukture;rast;
ID:	1000318