Diplomarbeit
Tjaša Jagarinec (Author), Melanija Fabčič (Mentor)

Abstract

Cilj vsakega pogovora je izmenjava informacij in vzpostavitev komunikacije s sogovorcem. Zato naj bi vsak pogovor upošteval tekstualne kriterije in pogovorne maksime. Namen parlamentarne debate je vzpostaviti komunikacijo med političnimi strankami, ki skušajo poiskati rešitev, ki bi izboljšala stanje prebivalcev. Posledično lahko sklepamo, da bi morali biti izpolnjeni vsi kriteriji, ki k takšni debati spadajo. Cilj diplomskega dela je ugotoviti, ali govorci upoštevajo pogovorne maksime in ali pride do kršitve le-teh. To smo skušali ugotoviti z analizo konkretnega primera. V teoretičnem delu diplomskega dela je predstavljen pogovorni tip parlamentarne debate. Pri tem je razložen izraz debata in podvrsta (parlamentarna debata), ki je natančneje opisana; kdo so njeni pogovorni partnerji, kaj je cilj pogovora in kaj jo razlikuje od ostalih podobnih besedilnih vrst, kot je npr. diskusija. Ta je bila razdeljena po kriterijih Freiburger-Redekonstellationsmodella, ki je prav tako opisan. Predstavljena je metoda klasične pogovorne analize. V tem diplomskem delu so pogovorne faze, pogovorni koraki in poglavje o menjavi govorcev, natančneje opisani. Zadnje poglavje teoretičnega dela zavzema kooperacijski princip, pogovorne maksime in konverzacijske implikature, ki so definirane po Paul Gricu. Po njegovi teoriji so vsi izrazi definirani, prav tako so predstavljeni njegovi modeli upoštevanja oz. kršenja pogovornih maksim. V povezavi s temi smo analizirali tudi tekstualni kriteriji in menjavo govorcev. Jedro diplomskega dela in temelj empiričnega dela je izbrana parlamentarna debata, ki je bila objavljena v obliki videa na YouTubu z naslovom Bundestagsdebatte zu Cannabis-Modellprojekten am 22. 02. 2018. Na podlagi izbranega materiala je bila izvedena analiza po teoretičnih predpostavkah in je bila praktičnimi primeri argumentirana. Tako je bil pogovorni tip parlamentarne debate z izbrano debato po kriterijih določen. Pogovor smo analizirali po metodi klasične pogovorne analize. Na koncu so bili navedeni primeri za upoštevanje in kršenje pogovornih maksim, določen je bil tip maksime in po potrebi konverzacijske implikature z argumentacijo. S pomočjo empiričnega dela je bilo možno dokazati, da ima izbrana parlamentarna debata zelo standardizirano strukturo, a kljub temu pride do kršitve pogovornih maksim, še posebej ob menjavi govorcev.

Keywords

Diplomarbeiten;Konversationsmaximen;Parlamentsdebatte;Konversationsimplikaturen;Gesprächanalyse;Sprecherwechsel;

Data

Year of publishing:
Typology: 2.11 - Undergraduate Thesis
Organization: UM FF - Faculty of Arts
Publisher: [T. Jagarinec]
UDC: 811.112.2'42(043.2)
COBISS: 23851528 Link will open in a new window
Views: 857
Downloads: 105
Average score: 0 (0 votes)
Metadata: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Other data

Secondary language: Slovenian
Secondary title: BEFOLGUNG UND MISSACHTUNG DER KONVERSATIONSMAXIMEN IN DER PARLAMENTSDEBATTE ZUM THEMA DES PROGRESSIVEN UMGANGS MIT CANNABISKONSUM
Secondary abstract: Das Ziel jedes Gesprächs ist der Austausch von Informationen und der Aufbau einer Kommunikation mit dem Gesprächspartner. Jedes Gespräch soll dadurch sogenannte Textualitätskriterien und Konversationsmaximen befolgen. So dient eine Parlamentsdebatte als Kommunikation zwischen Parteien, die eine Lösung finden wollen um die Lage der Bürger zu verbessern. Dadurch kann man vermuten, dass alle Regeln, die zu solch einer Debatte dazugehören befolgt werden. Somit ist das Ziel der Diplomarbeit festzustellen, ob die Konversationsmaximen befolgt werden, oder ob es zu deren Missachtung kommt. Das wurde anhand der ausgewählten Parlamentsdebatte untersucht. Im theoretischen Teil der Diplomarbeit wurde der Gesprächstyp Parlamentsdebatte vorgestellt. Dazu wurde der Begriff Debatte definiert und der Unterbegriff Parlamentsdebatte näher bestimmt. Wer sind die Gesprächsteilnehmer, welches Ziel verfolgt das Gespräch und was unterscheidet die Parlamentsdebatte von anderen ähnlichen Textsorten wie z. B. der Diskussion. Weiterhin wurde diese nach den Kriterien des Freiburger-Redekonstellationsmodells eingeordnet und dieses Modell selbst vorgestellt. Im Weiteren wurde die klassische Gesprächsanalyse thematisiert. In dieser Diplomarbeit wurde auf die Gesprächsphasen, Gesprächsschritte und den Sprecherwechsel näher eingegangen. Im letzten Kapitel des theoretischen Teils wurden das Kooperationsprinzip, die Konversationsmaximen und die Konversationsimplikaturen nach Paul Grice, sowie die Muster für die Befolgung bzw. Missachtung präsentiert. Es wurden auch Parallelen zwischen den Konversationsmaximen, den Textualitätskriterien und dem Sprecherwechsel gezogen. Der Kern der Diplomarbeit und die Grundlage für den empirischen Teil ist die ausgewählte Parlamentsdebatte, die als Video auf YouTube zugänglich ist und den Titel Bundestagsdebatte zu Cannabis-Modellprojekten am 22. 02. 2018 trägt. Anhand dieser werden alle theoretischen Aspekte analysiert und mit praktischen Beispielen aus der Parlamentsdebatte belegt. Das Gespräch wurde nach der Methode der klassischen Gesprächsanalyse analysiert. Am Ende wurden Beispiele für die Befolgung und für die Missachtung der Konversationsmaximen angeführt und analysiert. Wenn es nötig war, wurden auch die Implikaturen genannt. Mit Hilfe dieses empirischen Teils wurde gezeigt, dass das Gespräch eine stark standardisierte Struktur hat, doch trotzdem werden die Maximen missachtet, am meisten nach einem Sprecherwechsel.
Secondary keywords: diplomska dela;pogovorne maksime;parlamentarne debate;konverzacijske implikature;pogovorna analiza;menjava govorcev;
URN: URN:SI:UM:
Type (COBISS): Bachelor thesis/paper
Thesis comment: Univ. v Mariboru, Filozofska fak., Oddelek za germanistiko
Pages: 51 f.
ID: 10924801