Secondary abstract: |
Georadarske meritve so bile izvajane za detekcijo podpovršinskih kraških pojavov ob izgradnji nacionalne avtoceste v jugo-vzhodnem delu Slovenije. Predvidena trasa avtoceste je locirana večinoma v dinarskem krasu z veliko gostoto kraških pojavov, ki so vidni že na površju. Preiskave z georadarjem so bile izvedene v vseh območjih, kjer so bili projektirani globoki vkopi v kraški apnenec, z namenom detekcije ter karakterizacije kraških pojavov. Preiskave z georadarjem so bile izbrane zaradi ekstremno heterogene narave kraškega terena, kjer konvencionalne metode preiskovanja ne pridejo v poštev oziroma so finančno preveč zahtevne. Ena glavnih prednosti preiskav z georadarjem je, čeprav je globina penetracije omejena na nekaj metrov, ločljivost ter preiskanost terena, saj lahko v idealnih pogojih zagotovimo ločljivost nekaj centimetrov na celotnem kontinuiranem profilu. Zaradi dejavnikov, ki omejujejo globinski doseg preiskav z georadarjem, so bile preiskave izvajane istočasno z samo gradnjo avtoceste. Preiskave smo na podlagi preučitve korelacij med dosegom ter ločljivostjo izvajali z 2000 MHz oddajno – sprejemno zaščiteno anteno po cestnem telesu pred polaganjem asfaltnega sloja. Iz 2D radarski profilov (radargrame) smo skonstruirali 3D modele površja, kjer so bile označene močnejše EM anomalije. Različni razmaki med posameznimi 2D profili so bili testirani z namenom ugotovitve optimalne finančno – časovne kombinacije, ki je še vedno zagotavljala potrebno ločljivost. Pridobljeni rezultati so bili kalibrirani ter testirani s testnim vrtanjem. Vrtanje je bilo izvajano dvakrat, in sicer, prvič za kalibracijo georadarskih anomalij z radargramov z dejanskimi kraškimi pojavi na terenu ter drugič za preverjanje rezultatov. Skupno je bilo izvrtanih več kot 30 vrtin na predhodno določenih lokacijah. Podatki s testnega vrtanja so se izkazali kot zelo dobri, saj so bile ugotovljene anomalije v veliki večini (nad 95%) posledica uklonov med apnencem in prazninami oziroma apnencem ter glinenimi žepi.
Vrtanje testnih vrtin se je izkazalo kot zelo primerno orodje za kalibracijo georadarskih anomalij zajetih na radargramih. Tak pristop se je izkazal, kot zelo natančen pri interpretiranju georadarskih anomalij kraških pojavov, 77% anomalij je bilo po kalibracijskem vrtanju pravilno interpretiranih kot jama oziroma glineni žep, 23% napačno interpretiranih pa so bili interpretirani kot glineni žep namesto praznine ali obratno.
Istočasna preiskava z georadarjem ter gradnjo avtoceste se je izkazala kot zelo uspešna, saj je tako (po odstranitvi glinenih slojev) razmerje med globinskim dosegom ter ločljivostjo optimalno. |