masterʹs thesis
Mateja Jošt (Author), Tomaž Onič (Mentor), Melita Kukovec (Co-mentor)

Abstract

Zgodbe, ki so stare kot človeštvo, iz nas naredijo boljše ljudi, zaradi pripovedovanja, poslušanja in ne nazadnje razumevanja zgodb smo bolj socializirani. Vsa ljudstva sveta so pripovedovala zgodbe, kot pravi Le Guin (1980, 30), niso pa vsi izumili kolesa. Skozi zgodbe so se ohranjali spomini na preteklost, ustvarjali so se miti in zgodovina ter nauki. Pomen pripovedovanja zgodb je skozi čas bledel in v veliki meri ga je nadomestilo branje. Tudi zato se zgodbe, ki smo si jih nekoč pripovedovali, niso prenašale iz roda v rod; ostalo nam je, kar je zapisano. Branje, ki je sicer pogosto v starševskih odnosih, recimo v funkciji uspavanja ali umiritve, je že dodobra nadomestila množična uporaba tehnologije. V javnih šolah se spodbuja uporaba tehnologij, tako da je merilo za uspešno delo šol celo opremljenost z informacijsko komunikacijsko tehnologijo. Ravno obratno trdi nemški raziskovalec Manfred Spitzer (2012, 289), ko ugotavlja, da se sposobnosti naših možganov zmanjšujejo z uporabo tehnologij in posledično splošna inteligenca upada. Spitzer svetuje omejitev uporabe tehnologij otrokom, enako menijo na waldorfskih šolah, kjer ta čas raje uporabijo za gibanje in skupinske igre. Prvo poglavje magistrskega dela poskuša odgovoriti na vprašanje, kaj lahko v tem kontekstu razumemo kot zgodbe. Pripovedovanje zgodb v razredu omogoča spoznavanje bogatega jezika. Zgodbe lahko celo nadomestijo učbenike, zaradi česar se učenci lažje povežejo z učitelji. Pripovedovanje zgodb pri pouku tujega jezika učencem omogoča stik s to (isto) tujo kulturo in predvsem z bogatim izvirnim jezikom, ki je primernejši kot prirejene vsebine. To je torej cenejša, a učinkovitejša izbira kot učbenik tujega jezika. Drugo poglavje zajema filozofijo in osnovna načela waldorfske šole ter lastnosti pripovedovanja zgodb. Zgodbe so primerne starosti, na primer, za učenje črk ima vsaka črka svojo zgodbo, ki si jo ob njenem spoznavanju v učilnici pripovedujejo. Ustanovitelj waldorfske šole Rudolf Steiner (1923) je poudarjal trojnost celovitega zadovoljnega človeka, ki deluje preko umetnosti, intelekta in ročnih spretnosti. Na otroke se gleda kot na intelektualna bitja, bitja volje in čutenja. Mišljenje, čutenje in delovanje je treba vzgajati, tako otroka nagovarja preko glave, rok in srca, ki se upošteva pri delu z otroki. Waldorfske šole omogočajo učenje dveh tujih jezikov od prvega razreda naprej. V waldorfski šoli izbor zgodb za učence prilagajajo njihovi starosti, razvoju, celo letnemu času in temperamentu otrok, tako da se čim bolj približajo trenutnim potrebam razreda. Zgodbe v višjih razredih imajo drugačen pomen, recimo v 6. razredu, skozi spoznavanje starodavnih kultur. Otroci tako spoznavajo srednjeveški svet preko zgodb. Empirični del magistrskega dela je razdeljen na dva dela. Predstavljene so tri zgodbice, obravnavane pri pouku treh različnih razredov šestošolcev in test za učence. Pokazalo se je, da so otroci bolj navdušeni nad pripovedovanjem zgodb kot nad njihovim branjem. Četrto poglavje analizira vprašalnike, ki so jih izpolnjevali učenci šestih razredov in učitelji waldorfskih šol. Raziskava je pokazala, da učenci obeh šol med branjem in pripovedovanjem (učitelj bere) raje izberejo slednjega. Dejstvo pa je, da waldorfski učenci, sploh med poukom, preživijo manj časa pred ekrani in poslušajo več zgodb. Največ učiteljev jim pripoveduje zgodbe enkrat na teden. V nižjih razredih je več pripovedovanja, v višjih pa vedno več branja zgodb. Ključna ugotovitev tega magistrskega dela je, da javne šole pripovedovanja zgodb na splošno ne prepoznavajo kot pomembno učno orodje, vendar je pri pouku angleščine njihova uporaba podobna tisti v waldorfskih šolah. V obeh tipih šol seveda ostaja še mnogo prostora za izboljšave, če so le učitelji poučeni o pripovedovanju in imajo za to zaledje v vodstvu in starših svojih učencev.

Keywords

master theses;storytelling;Waldorf school;stories;teaching English;English as a foreign language;

Data

Language: English
Year of publishing:
Typology: 2.09 - Master's Thesis
Organization: UM FF - Faculty of Arts
Publisher: [M. Jošt Kodrun]
UDC: 821.111ʼ243:37.091.3(043.2)
COBISS: 24975368 Link will open in a new window
Views: 1195
Downloads: 244
Average score: 0 (0 votes)
Metadata: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Other data

Secondary language: Slovenian
Secondary title: Stories as a Universal Tool in EFL Learning in Waldorf and Public Schools in Slovenia
Secondary abstract: Stories are as old as humanity. They make us better humans and more socialized beings. Ursula Le Guin (1980, 30) even gives an example of societies without wheels, but all societies had stories. Stories were "history books" of ancestors; stories were teachers and healers; stories showed the way. Stories showed the lessons learned from past mistakes, but technology changed all that. Nevertheless, interest in storytelling is growing all over the world once again. People are becoming more aware of the importance of storytelling. This thesis was planned and written because of my own story, because of reading and telling stories to my children and because of what I have learnt in Waldorf training about storytelling and its effects on the behaviour and confidence of children. The first chapter addresses basic features of stories, storytelling and advice on how to use storytelling in the classroom. We find that drama is interconnected with storytelling, and storytelling is more common in lower grades. The second chapter introduces Waldorf school storytelling, its importance and philosophy. Storytelling is an important art carefully selected and taught in the main grades, especially at lower grades. Stories are similarly important in upper grades but on a different level. Healing stories help children to cope with their problems and anxieties. Art and illustration are co-creators of Waldorf grades; they teach a subject from the point of view of art. An interview with a Waldorf School grade teacher shows that stories are told even to resolve discipline problems, and he assures us they are most effective. Teachers choose stories according to the learner's age and developmental stage, but also according to their temperament and what the teacher feels they need to hear. The empirical part addresses the issue of how children feel about storytelling, how they react to stories told and how teachers view this special art. Through three stories presented to children, we could see they liked storytelling and they would have liked to hear more of them. A short test was administered that showed the importance of the circumstances under which children enjoy stories, and that most children watch too much TV. Waldorf children scored better in storytelling availability. By Waldorf standards, there is much more to be done to present stories. The survey showed that the better pupils, mostly girls, showed higher ability in English and therefore had higher test scores and wanted to hear more stories. State schools do not use storytelling as a teaching tool in general, but in English classes their use is similar to that in Waldorf schools, which was our key finding. There is still room for improvement in both schools, especially when teachers are empowered and supported.
Secondary keywords: magistrska dela;pripovedovanje;waldorfska šola;zgodbe;poučevanje angleščine;angleščina kot tuji jezik;Univerzitetna in visokošolska dela;
Type (COBISS): Master's thesis/paper
Thesis comment: Univ. v Mariboru, Filozofska fak., Oddelek za anglistiko in amerikanistiko
Pages: IX, 94 str.
ID: 11274830