magistrsko delo
Bina Šijanec (Author), Polona Šprajc (Mentor)

Abstract

Selitev v tujino zaradi študija ali dela je v današnjem svetu globalizacije med ljudmi vse bolj popularna in podprta s strani vlad, podjetij in različnih organizacij. Kot v drugih evropskih državah je tudi trend med študenti iz Slovenije, da se vse bolj odločajo za vključitev v programe študijskih izmenjav, kot je npr. Erasmus+. Mednarodna mobilnost študentov, s ciljem izboljšanja učnih kompetenc, povečanja zaposljivosti, medkulturne zavesti, iniciativnosti in podjetništva, samozavesti in samospoštovanja, izboljšanja jezikovnih sposobnosti, aktivnejšega sodelovanja v družbi ter povečanja motiviranosti za nadaljnje formalno in neformalno izobraževanje in usposabljanje po opravljeni mobilnosti, pa s seboj nemalokrat prinaša tudi grenko izkušnjo povratnega kulturnega šoka. Študentje, ki se ob povratku v domače okolje soočajo s težavami pri ponovnem prilagajanju domači kulturi, so večinoma prepuščeni sami sebi, kar za posledico lahko prinaša neizkoriščen potencial dodane vrednosti mednarodnih izkušenj in t. i. »beg možganov«. Namen magistrskega dela je ugotoviti, kako se slovenski študentje, ki se po študiju v tujini vrnejo v Slovenijo, soočajo s povratnim kulturnim šokom in kako lahko lokalno okolje vpliva na lažje prilagajanje študentov domačemu okolju ob vrnitvi. V raziskavi so najprej podana teoretična izhodišča glede obravnavane tematike, v empiričnem delu pa je uporabljena tehnika spletnega anketnega vprašalnika med slovenskimi študenti, ki so se vrnili v Slovenijo po študiju v tujini. Na vzorcu (n = 122) smo ugotovili, da slaba polovica (46 %) slovenskih študentov nima težav pri ponovnem prilagajanju, medtem ko 23 % ponovno prilagajanje ocenjuje kot težko oziroma zelo težko. Večina študentov ni izbrala nobene pomoči za lažje ponovno prilagajanje domači kulturi, bi pa jo izbrali, če bi bila na voljo (predvsem brezplačno). Raziskava je pokazala, da poleg samoiniciativnosti študenta pri ponovnem prilagajanju pomembno vlogo igrajo podporne institucije, tako matična univerza kot lokalna skupnost in podjetja. V ta namen je bil izdelan model soočanja s povratnim kulturnim šokom, ki zajema priporočene aktivnosti posameznika, univerze in lokalnega okolja.

Keywords

mobilnost študentov;študenti;diplomske naloge;

Data

Language: Slovenian
Year of publishing:
Typology: 2.09 - Master's Thesis
Organization: UM FOV - Faculty of Organizational Sciences
Publisher: [B. Šijanec]
UDC: 378
COBISS: 35397635 Link will open in a new window
Views: 357
Downloads: 32
Average score: 0 (0 votes)
Metadata: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Other data

Secondary language: English
Secondary title: Process of Coping with Reverse Culture Shock for Students Returning to Homeland after Studying Abroad
Secondary abstract: In today's globalized world, moving abroad for study or work is becoming increasingly popular among people and supported by governments, businesses and various organizations. Similarly to other European countries, more and more students from Slovenia also follow the trend in taking part in student exchange programs, such as Erasmus+. The aim of international student mobility is to improve learning competencies, increase employability, intercultural awareness, initiative and entrepreneurship as well as self-confidence and self-esteem, improve language skills, encourage more active participation in society and increase motivation for further formal and non-formal education and training after mobility; however, it also often brings a bitter experience of reverse culture shock. Students who, upon returning to their home environment, face difficulties in readapting to their home culture usually depend on the do-it-yourself strategy, which can result in the untapped potential of the added value of international experience and the so-called "brain drain". The purpose of this master's thesis is to determine how Slovenian students who return to Slovenia after studying abroad face reverse culture shock and how local authorities and companies can help them readapt to their home environment. The research first describes theoretical starting points regarding the topic. In the empirical part, we used the online survey method among Slovenian students who returned to Slovenia after studying abroad. The sample (n = 122) revealed that just under a half of Slovenian students (46%) have no problems readapting, while 23% consider the readaptation process difficult or very difficult. Most students did not ask for help in the process of readapting to their home culture, but they would have chosen it if it had been available (mostly for free). We found that, in addition to students' self-initiative, support institutions, such as their home university, the local community and local companies, play an important role in the readaptation process. In the end, we developed a reverse-culture-shock-coping model, which includes recommended activities for an individual, the university and the local environment.
Secondary keywords: reverse culture shock;international student mobility;expatriate;
Type (COBISS): Master's thesis/paper
Thesis comment: Univ. v Mariboru, Fak. za organizacijske vede
Pages: VII, 69 f.
ID: 11966521