diplomsko delo
Abstract
Uvod: Kakovostna komunikacija je v zdravstvenem okolju pomembna, še posebno pri tujih pacientih. Zdravstveni delavci se pri svojem delu vse pogosteje srečujejo s tujimi pacienti, ki potrebujejo ambulantno obravnavo in jim je potrebno podati sporočilo za nadaljnje zdravljenje na njim razumljiv način ter s tem preprečiti morebitne negativne učinke napačnega razumevanja. Namen: Namen raziskave je bil raziskati jezikovne kompetence in jezikovni kapital zdravstvenega osebja v Zdravstvenem domu za študente Univerze v Ljubljani. Metode dela: Z uporabo kvantitativnega pristopa smo izvedli presečno študijo. Zbiranje podatkov je bilo opravljeno maja 2020 s strukturiranim anketnim vprašalnikom. Populacijo so predstavljali zaposleni zdravstveni delavci v Zdravstvenem domu za študente. Vprašalnik je ustrezno izpolnilo 50 oseb. Realizacija vzorca je bila 83,3 %. Rezultati: Pri samooceni znanja tujih jezikov so se pokazale razlike med skupino zdravnikov, zobozdravnikov in psihologov ter zdravstvenega osebja. Skupina zdravnikov, zobozdravnikov in psihologov je izstopala pri znanju angleščine ter bosanščine/črnogorščine/hrvaščine/srbščine, medtem ko je pri skupini ostalega osebja bilo znanje angleščine slabše. Pri vprašanju, kateri deli obravnave v angleščini predstavljajo največji jezikovni izziv, je največ oseb označilo posredovanje informacij o zdravilih, pri bosanščini/črnogorščini/hrvaščini/srbščini pa preverjanje razumevanja informacij in navodil. Kot zelo uspešna metoda za premagovanje jezikovnih ovir v angleščini se je izkazala metoda prevajanja s pomočjo zaposlenega, pri bosanščini/črnogorščini /hrvaščini/srbščini pa metoda prevajanja s pomočjo osebe, ki spremlja pacienta. Največ, kar 44 %, zaposlenih je označilo, da bi radi osvežili znanje jezika, ki ga že poznajo. Kot najbolj ustrezna metoda učenja se je pokazala izvedba izobraževanja v fizični obliki. Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da je potrebno zaposlene kontinuirano izobraževati in jim ponuditi sredstva in orodja, da lahko izboljšajo svoje jezikovne kompetence pri tujih pacientih. Z izobraževanjem lahko zagotovimo kakovostno in strokovno zdravstveno oskrbo takšnim pacientom, poskrbeti pa moramo, da jim bodo orodja v pomoč in ne v breme pri ambulantni obravnavi.
Keywords
diplomska dela;zdravstvena nega;jezikovne ovire;zdravstveni delavci;ambulantna obravnava;tuji jeziki;študij v tujini;
Data
Language: |
Slovenian |
Year of publishing: |
2020 |
Typology: |
2.11 - Undergraduate Thesis |
Organization: |
UL ZF - University College of Health Studies |
Publisher: |
[H. Mustajbašić] |
UDC: |
616-083 |
COBISS: |
46022659
|
Views: |
496 |
Downloads: |
127 |
Average score: |
0 (0 votes) |
Metadata: |
|
Other data
Secondary language: |
English |
Secondary title: |
Language competences of healthcare professionals in the Student health centre of the University of Ljubljana |
Secondary abstract: |
Uvod: Kakovostna komunikacija je v zdravstvenem okolju pomembna, še posebno pri tujih pacientih. Zdravstveni delavci se pri svojem delu vse pogosteje srečujejo s tujimi pacienti, ki potrebujejo ambulantno obravnavo in jim je potrebno podati sporočilo za nadaljnje zdravljenje na njim razumljiv način ter s tem preprečiti morebitne negativne učinke napačnega razumevanja. Namen: Namen raziskave je bil raziskati jezikovne kompetence in jezikovni kapital zdravstvenega osebja v Zdravstvenem domu za študente Univerze v Ljubljani. Metode dela: Z uporabo kvantitativnega pristopa smo izvedli presečno študijo. Zbiranje podatkov je bilo opravljeno maja 2020 s strukturiranim anketnim vprašalnikom. Populacijo so predstavljali zaposleni zdravstveni delavci v Zdravstvenem domu za študente. Vprašalnik je ustrezno izpolnilo 50 oseb. Realizacija vzorca je bila 83,3 %. Rezultati: Pri samooceni znanja tujih jezikov so se pokazale razlike med skupino zdravnikov, zobozdravnikov in psihologov ter zdravstvenega osebja. Skupina zdravnikov, zobozdravnikov in psihologov je izstopala pri znanju angleščine ter bosanščine/črnogorščine/hrvaščine/srbščine, medtem ko je pri skupini ostalega osebja bilo znanje angleščine slabše. Pri vprašanju, kateri deli obravnave v angleščini predstavljajo največji jezikovni izziv, je največ oseb označilo posredovanje informacij o zdravilih, pri bosanščini/črnogorščini/hrvaščini/srbščini pa preverjanje razumevanja informacij in navodil. Kot zelo uspešna metoda za premagovanje jezikovnih ovir v angleščini se je izkazala metoda prevajanja s pomočjo zaposlenega, pri bosanščini/črnogorščini /hrvaščini/srbščini pa metoda prevajanja s pomočjo osebe, ki spremlja pacienta. Največ, kar 44 %, zaposlenih je označilo, da bi radi osvežili znanje jezika, ki ga že poznajo. Kot najbolj ustrezna metoda učenja se je pokazala izvedba izobraževanja v fizični obliki. Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da je potrebno zaposlene kontinuirano izobraževati in jim ponuditi sredstva in orodja, da lahko izboljšajo svoje jezikovne kompetence pri tujih pacientih. Z izobraževanjem lahko zagotovimo kakovostno in strokovno zdravstveno oskrbo takšnim pacientom, poskrbeti pa moramo, da jim bodo orodja v pomoč in ne v breme pri ambulantni obravnavi. |
Secondary keywords: |
diploma theses;nursing care;language barriers;health professionals;outpatient treatment;foreign languages;study abroad; |
Type (COBISS): |
Bachelor thesis/paper |
Study programme: |
0 |
Embargo end date (OpenAIRE): |
1970-01-01 |
Thesis comment: |
Univ. v Ljubljani, Zdravstvena fak., Oddelek za zdravstveno nego |
Pages: |
42 str., [10] str. pril. |
ID: |
12349054 |