doktorska disertacija
Friderika Kresal (Author), Maja Meško (Mentor)

Abstract

Raziskovalno vprašanje (RV): Kateri so najpogostejši psihosocialni dejavniki tveganja za absentizem, v kolikšni meri se pojavlja BvK pri slove nskih poklicnih voznikih kot posledica vpliva različnih psihosocialnih dejavnikov tveganja, kaj so komponente in kaj pomembni vplivni faktorji modela obvladovanja BvK? Namen: Namen doktorske disertacije je proučiti teoretična izhodišča psihosocialnih deja vnikov tveganja; ugotoviti kateri so najpogostejši psihosocialni dejavniki tveganja za absentizem; ter v kolikšni meri se pojavlja BvK pri slovenskih poklicnih voznikih kot posledica vpliva različnih psihosocialnih dejavnikov tveganja in izoblikovati gradn ike komponente obvladovanja BvK. Metoda: V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno raziskovalno metodologijo. V raziskavi je sodelovalo 275 anketirancev, poklicnih voznikov, večina moških, v povprečni starosti 41,6 let. Kot merski inštrument smo upor abili a nketni vprašalnik , ki je sestavljen iz 46 vprašanj s sledečo strukturo : (1) osnovni demografski podatki, (2) vprašanja o zadovoljstvu z delom, zasebnim življenjem, preživljanju prostega časa, pogostostjo ukvarjanja s športom, razlogi za ukvarjanje s športom, kajenju, uživanju alkohola, jemanju tablet proti bolečinam in (3) vprašanja o BvK . Statistična obdelava podatkov raziskave je bila izvedena s pomočjo programa SPSS verzija 21 in MS Excel verzija 2007, oblikovanje modela pa je bilo izvedeno s pomo čjo programa Pajek verzija 3. Glavne metode za obdelavo podatkov raziskave so bile: opisna statistika, ANOVA (analiza variance), regresijska analiza ter Pearsonov korelacijski koeficient. Rezultati: Rezultati izvedene kvantitativne raziskave so pokazali , da na BvK najbolj vplivajo dvigovanje in prenašanje težkih bremen, neprimerni delovni pogoji, slaba telesna pripravljenost, redno ponočevanje, delo v izmeni ter stres. BvK najbolj popusti po zdravilih. Na pojavnost BvK statistično značilno vplivajo nezadov oljstvo z delom, delo v izmeni in neprimerni delovni pogoji. Na absentizem pa vplivajo nezadovoljstvo z delom, nespoštljiv odnos vodstvenih delavcev do zaposlenega, neprimerni delovni pogoji, osebno nezadovoljstvo, nerazumevanje partnerja in redno ponočeva nje. Na osnovi rezultatov naše raziskave smo zasnovali teoretični model obvladovanja BvK, ki predstavlja gradnike komponent dejavnikov tveganja za nastanek BvK, in ga povezali v tri smiselne sklope: delodajalci, osebnostni dejavniki in dejavniki tveganja o sebe ter dejavniki, povezani z delom in delovnim okoljem. Gradnike komponente obvladovanja BvK smo glede na komponente dejavnikov tveganja razdelili na psihološko obravnavo, spremembo načina življenja in pravilno rokovanje z bremeni ter tako prispevali k b oljšemu in učinkovitejšemu vpogledu v problem in njegovo obravnavo. Organizacija: Pričujoča doktorska disertacija predstavlja pomemben doprinos k novim spoznanjem na področju menedžmenta in upravljanja organizacij, saj so njeni ključni doprinosi v usmerj anju zavedanja teoretikov in praktikov o pomenu zdravja na delovnem mestu in pomanjkanju poglobljene zasnove praktičnih programov holističnega zdravljenja; pojasnitev v znanstveni literaturi različno opredeljenih ožjih znanstvenih področij; pojasnitvi do s edaj še nepojasnjene holistične obravnave vpliva psihosocialnih dejavnikov tveganja na zdravje populacije poklicnih voznikov in absentizma kot posledice; začetno demonstracijo raziskovalnega področja v slovenski praksi; ter strokovnjakom ponuditi rešitve v holističnem pristopu reševanja problema obravnave dejavnikov tveganja. Družba: Postavljena so temeljna izhodišča za nadaljnje poglobljene raziskave o psihosocialnih dejavnikih tveganja za BvK, kakor pa tudi za druga sorodna področja družbe. Originalnos t: Originalnost doktorske disertacije se kaže v tem, da je obravnavana tema dokaj neraziskana, prav tako pa tudi ni izoblikovan model obvladovanja psihosocialnih dejavnikov tveganja za preprečevanje BvK in posledično absentizma pri slovenskih poklicnih voz nikih. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Omejitve doktorske disertacije so naslednje: (1) vsebinska in časovna omejitev pregleda teoretičnih vsebin, (2) osredotočenost le na nekatere psihosocialne dejavnike, (3) oblikovanje lastnega vprašalnika in (4) nam ensko vzorčenje. Kot omejitev lahko omenimo tudi uporabo programa za analizo omrežij Pajek, ki se je v preteklih raziskavah uporabljal predvsem na področju naravoslovnih ved in mreženja. V prihodnjih raziskavah bi bilo smiselno raziskati še druge dejavnike tveganja, ki povzročajo BvK, jih razumeti, nato pa se osredotočiti na preventivno delovanje na področju BvK pri poklicnih voznikih, saj so ti zaradi nenehnih vibracij še posebej izpostavljeni.

Keywords

absentizem;bolečine v križu;poklicni vozniki;preventiva;zdravje;doktorske disertacije;

Data

Language: Slovenian
Year of publishing:
Typology: 2.08 - Doctoral Dissertation
Organization: FOŠ - Faculty of organisation studies in Novo mesto
Publisher: [F. Kresal]
UDC: 159.9:61
COBISS: 2048276738 Link will open in a new window
Views: 2
Downloads: 0
Average score: 0 (0 votes)
Metadata: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Other data

Secondary language: English
Secondary abstract: Research question (RQ): What are the most common psychosocial risk factors for absenteeism, the extent to which low back pain (LBP) occurs among Slovenian professional drivers as a result of the impact of various psychosocial risk factors, what are the components and what are the most influential factors in the LBP management model? Purpose: The purpose of t his dissertation is to examine the theoretical foundations of psychosocial risk factors in LBP; determine which are the most common psychosocial risk factors for absenteeism; and the extent to which LBP occurs among Slovenian professional drivers as a resu lt of the impact of various psychosocial risk factors and determine the building blocks of the components of LBP management. Method: In the empirical part, we used quantitative research methodologies. The study involved 275 respondents, professional driv ers, mostly men, a mean age of 41.6 years. As a measuring instrument we used a questionnaire consisting of 46 questions with the following structure: (1) basic demographic data, (2) questions about job satisfaction, leisure time, frequency of participation in sports, reasons for dealing with sports, smoking, drinking, taking painkillers and (3) questions about back pain. Statistical data analysis was conducted using SPSS package version 21 and MS Excel version 2007, modelling was performed using Pajek , vers ion 3 . Main methods for data processing were: descriptive statistics, ANOVA (analysis of variance) regression analysis and Pearson's correlation coefficient. Results: The results of the quantitative survey showed that LBP is mostly caused by lifting and carrying heavy loads, inadequate working conditions, poor physical fitness, regular nights out, shift work and stress. Medication is the most successful short term treatment for LBP. Dissatisfaction with work, shift work and unsuitable working conditions s ignificantly affect the incidence of LBP. Absenteeism is influenced by factors such as: dissatisfaction at work, disrespectful attitude of managers, unsuitable working conditions, personal dissatisfaction, lack of understanding of the partner and enjoying nightlife on a regular basis. Based on the results of our research, we designed a theoretical model to manage LBP, where we focussed on components of risk factors for LBP. These could be split in three groups: employers, personality, personal risk factors and factors associated with work and working environment. Prevention control components of LBP depend on the component risk factors. We divided them into psychological treatment, a change in lifestyle and proper handling of loads, thus contributing to a be tter and more effective insight into the problem and deal with it. Organization: The present doctoral thesis represents a significant contribution to new knowledge in the field of management and governance of organizations. Its key contributions are in d irecting the awareness of theorists and practitioners about the importance of workplace health and lack of in - depth design, practical programs and holistic treatment. Clarification in the scientific literature differently defined narrow scientific fields. Our aim is to clarify the unexplained holistic psychosocial risk factors and treatment effects on the health of the population of the professional drivers. Such factors can lead to absenteeism. The study provides an initial demonstration research in the Sl ovenian practice. Furthermore it provides solutions in a holistic approach to solve the problem managing risk factors. Society: Set a fundamental starting point for further in - depth research on psychosocial risk factors for LBP, as well as in other relat ed areas of society. Originality: Originality is reflected in the fact that the topic is relatively unexplored. Furthermore, a complete model for management of psychosocial risk factors for the prevention of LBP and absenteeism in Slovenian professional drivers did not exist to date. Restrictions / further exploration: Constraints are as follow: (1) temporal and content limitations in the examination of the theoretical content, (2) focus only on certain psychosocial factors, (3) self - designed questionnai re and (4) targeted sampling. An additional restriction may also be the use the Pajek network analysis program, which was used in previous research mainly in the field of science and networking. In future research it would be reasonable to explore the othe r risk factors that cause LBP, understand them, and then focus on preventive action in the field of LBP for professional drivers, as they are particularly at risk due to constant vibrations.
Secondary keywords: absenteeism;low back pain;professional drivers;prevention;health;doctoral dissertation;
Type (COBISS): Doctoral dissertation
Thesis comment: Fak. za organizacijske študije v Novem mestu
Pages: VIII, 129 str., [28] str. pril.
ID: 13167148