Skupna okoljska politika Evropske unije

analiza odnosov med akterji na primeru ravnanja z odpadki

Tajda Koncut (Author), Tomaž Boh (Mentor)

Abstract

Okoljska politika je relativno mlado področje politik EU, saj je postala formalno priznana kot pravni red Evropske skupnosti šele po podpisu Enotnega evropskega akta leta 1987. Vendar je tudi eno izmed hitro rastočih področij političnih aktivnosti v Evropski uniji (EU), saj vsebuje več kot 200 zakonodajnih predpisov. Ena od prednostnih nalog okoljske politike EU je ravnanje z odpadki. Odpadki so eden izmed bistvenih problemov modernih družb. V EU vsako leto ustvarimo približno 3,5 tone trdnih odpadkov na vsakega državljana. Težišče politike EU je na preprečevanje nastajanja odpadkov, reciklaži in ponovni uporabi, boljših pogojih odstranjevanja in uredbah o prevozih odpadkov. Evropski policy proces sestavljajo subnacionalna, nacionalna in nadnacionalna raven, posledica tega pa je veliko število akterjev, ki so na takšen ali drugačen način vključeni v oblikovanje in implementacijo skupnih evropskih okoljskih politik. Kljub pomenu celotnega prepleta ostajajo nacionalne države najpomembnejši akterji, saj igrajo v celotnem policy procesu osrednjo vlogo. Poleg nacionalne ravni igra pomembno vlogo tudi raven EU. Njen največji pomen je v fazi oblikovanja okoljskih politik. Lokalni oziroma subnacionalni akterji imajo v procesu oblikovanja politik različne vloge, ki so odvisne od položaja in moči lokalnih skupnosti v posameznih ureditvah držav članic. V vsakem primeru je položaj lokalnih skupnosti pomemben v procesu implementacije, saj se mnoge okoljske politike v končni fazi izvajajo na lokalni ravni in na tej ravni tudi povzročajo največ stroškov. Pomemben akter sodelovanja na področju okolja so tudi nevladne organizacija (NVO), saj gre za interesno povezane posameznike, ki se zavedajo svoje družbene odgovornosti. Predstavniki civilne družbe in nevladnih organizacij si že dalj časa prizadevajo za »pravico do participacije«, kar pa je eden temeljnih problemov, saj NVO sicer sodelujejo s Komisijo pri oblikovanju političnih smernic, nimajo pa pravne moči, da bi lahko same oblikovale predloge in jih poslale v parlamentarno obravnavo.

Keywords

okoljska politika;ravnanje z odpadki;akterij;nevladne organizacije;

Data

Language:	Slovenian
Year of publishing:	2011
Typology:	2.11 - Undergraduate Thesis
Organization:	FUDŠ - School of advanced social studies
Publisher:	[T. Koncut]
UDC:	502/504(043):32(EU)
COBISS:	1024316993
Views:	1
Downloads:	1
Average score:	0 (0 votes)
Metadata:

Other data

Secondary language:	English
Secondary abstract:	Environmental policy is a relatively young EU policy area, which has become formally recognized as the law of the Community after signing the Single European Act in 1987. However, it is also one of the European Union`s more successful policies, since it contains more than 200 directives and regulations. One of the priorities of EU environmental policy is waste management. Waste is one of the key problems of modern societies. In the European Union, we produce 3.5 tonnes of solid waste for every citizen yearly. The focus of EU policy is waste prevention, recycling and reuse, better conditions of disposal, and regulations governing the transport of waste. The European policy process consists of sub-national, national and supranational level. As a result, there is a large number of actors involved in the design and implementation of the common European environmental policy. Despite the importance of all the parties involved, the national states remain the major ones. Besides the national level, the EU level has also an important role in the stage of decision-making. Sub-national actors have different roles in the policy proces, depending on the position and strength of local communities in each of the Member States. In any case, the local community is important in the implementation process, since many environmental policies are ultimately implemented at the local level, where the highest costs occur. A major player in the environmental area is also the non-governmental organizations (NGO), whose members are aware of their social responsibility. Representatives of civil society and NGOs, have been striving for a long time for the right to participate, which is one of the fundamental problems, as NGOs are working with the Commission in formulating the policy guidelines, but have no legal power to make proposals by themselves and send them to a parliamentary reading.
Secondary keywords:	environmental policy;waste management;actors;non-governmental organizations;
Type (COBISS):	Bachelor thesis/paper
Thesis comment:	Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici
Source comment:	Na ov.: Diplomska naloga : visokošolskega univerzitetnega študijskega programa prve stopnje;
Pages:	51 str., [19] str. pril.
ID:	13188584