Alojz Gradnik e le terre di confine

Ana Toroš (Author)

Abstract

V pričujočem priskevku bomo osvetlili pot Alojza Gradnika (1882–1967), pesnika in prevajalca na stičišču jezikov in kultur. Alojz Gradnik se je rodil v Goriških Brdih, ki so danes od Gorice ločena z državno mejo med Slovenijo in Italijo. V času Gradnikove mladosti je bilo to območje pod Avstro-Ogrskim okvirom. Gradnik je tako končal nemško gimnazijo v Gorici in študij prava na Dunaju. Njegov izobraževalni proces je potekal v nemščini. Druače je bilo v njegovem intimnem, domačem okolju. Gradnik se je rodil v narodnostno mešani družini, materi Furlanki in očetu Slovencu. Ker sorodnikov po očetovi strani ni poznal, je bil zelo navezan na furlanske sorodnike. Posledično se je že v otroških letih naučil furlanščine. Posebej močne vezi so se spletle med njim in njegovo sestrično po materini strani, Mario Samer, živečo v Trstu. S slednjo si je Gradnik intenzivno dopisoval v 30. letih prejšnjega stoletja, v času njegovega bivanja v Zagrebu, kjer je deloval kot eden od vrhovnih sodnikov tedanje Jugoslavije. Maria Samer mu je med drugim pomagala pri zbiranju gradiva za njegovo prevajalsko delo in prevajala njegove pesmi v italijanščino. Gradnik je namreč začel že kot študent, v letih pred razpadom Avstro-Ogrske, razmišljati o svoji medkulturni poziciji, med slovanskim in romanskim svetom, o njegovi dvojni kulturni dediščini. Posebej ga je navidhnil roman Heinricha Manna (1871–1950) Zwishen den Rassen (1907), ki govori o razpetosti glavne junakinje med romanskim in germanskim svetom. Na tej osnovi je nastal njegov sonet Vprašanje, vključen v njegovo zbirko De profundis (1926), v kateri se sprašuje o njegovi vmesni poziciji med slovanskim in romanskim svetom. Gradnik, kot obmejni človek, je želel stkati vezi med jeziki in kulturami, tako da je vse do jeseni njegovega življenja, poleg naporne službe sodnika, bogatega pesniškega opusa, prevajal številna dela in svetovne literarne zakladnice. V okviru obmejnosti gre omeniti njegovo antologijo Italijanske lirike (1940), pa tudi njegove prevode iz furlanske poezije. Kot človek na stičišču jezikov in kultur je našel mesto tako v slovenski kot v furlanski in italijanski literarni zgodovini in bil preveden v italijanščino in furlanščino. Gradnik je bil globoko zakoreninjen v njegov rodni, obmejni prostor, kar je pesniško izrazil v verzih iz pesmi Pojoča kri (1944). Sklenemo lahko z ugotovitvijo Otona Župančiča, pesnika slovenske moderne, Gradnikovega sodobnika, da je ključ do razumevanja posebnosti Gradnikove poezije ravno v njegovi medkulturni poziciji.

Keywords

medkulturnost;večjezičnost;Gradnik;Alojz;1882-1967;

Data

Language:	Italian
Year of publishing:	2021
Typology:	1.12 - Published Scientific Conference Contribution Abstract
Organization:	UNG - University of Nova Gorica
UDC:	82.0
COBISS:	86944515
Views:	915
Downloads:	94
Average score:	0 (0 votes)
Metadata:

Other data

Secondary language:	Slovenian
Secondary keywords:	medkulturnost;večjezičnost;
URN:	URN:SI:UNG
Pages:	[1] str.
ID:	13816092