Secondary abstract: |
Namen prispevka:
Članek podaja osnovne podatke o strahu pred kriminaliteto kot pomembnem vidiku sodobne kriminologije, opisuje določene značilnosti strahu pred kriminaliteto v Skopju in primerja spremenljivke sociodemografskega in socialnopsihološkega modela strahu pred kriminaliteto po Van der Wurffu, Van Staalduinenu in Stringerju (1989).
Oblike/metode/pristop:
Raziskava je temeljila na večstopenjskem slučajnostnem vzorčenju gospodinjstev med prebivalci mestnih območij glavnega mesta Makedonije. V Skopju so za raziskavo v marcu 2009 raziskovalci uporabili neposredni strukturirani intervju.
Ugotovitve:
Rezultati so pokazali, da se anketiranci v soseski počutijo relativno varne, kljub temu pa jih je 67 % navedlo, da obstajajo določeni deli mesta, kamor niso želeli iti. Rezultati kažejo, da se večji del strahu pred kriminaliteto pojavlja pri starejših ženskah, tistih, ki menijo, da so gozdovi nevarni, tistih, ki se bojijo, da ne morajo zasledovati potencialnega napadalca in pri tistih, ki si včasih predstavljajo, da jih bo nekdo oviral na njihovi poti in zato raje izberejo varnejšo. Če primerjamo rezultate regresijske analize, socialnopsihološki model ne pojasni strahu pred kriminaliteto med anketiranci (R-kvadrat 0.25) bistveno bolj kot sociodemografski model. To kaže, da je potrebno pri nadaljnjih raziskavah uporabljati nove psihološke spremenljivke za boljšo operacionalizacijo obstoječih modelov.
Omejitve raziskave:
Rezultati se nanašajo le na mestne dele Skopja. Izboljšave je potrebno narediti pri vprašanjih, uporabljenih v vprašalniku, s posebnim poudarkom na operacionalizaciji vpliva medijev na strah pred kriminaliteto.
Izvirnost:
Članek bo prispeval k večanju pomena vprašanja strahu pred kriminaliteto kot pomembnega dela kriminalitetne politike, še posebno v Republiki Makedoniji. |