Kršitev ustavne pravice do dedovanja

študija primera

Mojca Kovačič (Author), Marko Novak (Mentor)

Abstract

Pravica do dedovanja je ena izmed temeljnih človekovih pravic. Ustava RS jo določa v 33. členu, ki pravi, da je v Republiki Sloveniji zagotovljena pravica do zasebne lastnine in dedovanja. Pravica ima negativen status, kar pomeni, da država brez ustavno dopustnega cilja vanjo ne sme posegati, vsak zakonodajalčev poseg pa mora biti v sladu z načelom sorazmernosti. Država uresničuje pravico do dedovanja predvsem preko Zakona o dedovanju, ki je bil sprejet leta 1976, in od takrat naprej je doživel le malo sprememb. Posamezniku pa pravica v Republiki Sloveniji pripada v trenutku smrti zapustnika. V celotnem postopku dedovanja je vpletenih nekaj institucij. Glavne so upravne enote in sodišča, ki s svojim delom omogočijo, da do dediščine pridejo vsi upravičenci, da prejmejo dediščino v obsegu, ki jim pripada, in v razumnem roku. V magistrskem delu sem preučila študij primera, kjer je bila osebi kršena pravica do dedovanja. Skozi normativno-dogmatično metodo sem prišla do ugotovitve, da sam Zakon o dedovanju ni bil zakonito uporabljen, saj sodišče ni poiskalo vseh dedičev, kot mu nalaga 162. člen Zakona o dedovanju. Uporabnost raziskave je v tem, da sodišča spremenijo svoj način iskanja svojcev zapustnika in vzpostavijo sistem, kjer ne bo več prihajalo do nepravilnosti.

Keywords

razvrednotena območja;dedovanje;pravica do dedovanja;Zakon o dedovanju;Ustava;človekove pravice;

Data

Language:	Slovenian
Year of publishing:	2021
Typology:	2.09 - Master's Thesis
Organization:	FDŠ
Publisher:	[M. Kovačič]
UDC:	347(043.2)
COBISS:	120589059
Views:	4
Downloads:	1
Average score:	0 (0 votes)
Metadata:

Other data

Secondary language:	English
Type (COBISS):	Master's thesis/paper
Thesis comment:	Fak. za državne in evropske študije
Source comment:	Mag. delo 2. stopnje bolonjskega študija; Nasl. z nasl. zaslona; Opis vira z dne 7. 9. 2022;
Pages:	1 spletni vir (1 datoteka PDF (85 str.))
ID:	16411034