magistrsko delo
Urška Pavlin (Author), Robert Masten (Mentor)

Abstract

Pri uspešnosti ohranjanja trajne abstinence predstavljajo negativna čustva in občutki enega glavnih dejavnikov tveganja. V magistrskem delu smo se osredotočili na posameznikovo sposobnost, da tolerira ta neprijetna notranja stanja in vztraja pri opravljanju ciljno usmerjenih nalog kljub doživljanju distresa. Raziskovali smo odnos med dvema vidikoma konstrukta tolerance na distres (vedenjska in samozaznana), pozitivnim duševnim zdravjem in socialno oporo ter razlike v izbranih spremenljivkah glede na nekatere pokazatelje uspešnosti abstinence pri posameznikih, ki so vključeni v zdravljenje zasvojenosti. Magistrsko raziskavo smo izvajali v okviru programov zdravljenja zasvojenosti v Društvu Projekt Človek. V raziskavi je sodelovalo 19 udeležencev (7 žensk), starih od 21 do 63 let. V skupinski obliki so izpolnili vprašalnik demografskih podatkov, zgodovine uporabe drog in abstinence, socialne opore, pozitivnega duševnega zdravja ter Lestvico tolerance na distres, ki smo jo priredili za slovenski vzorec. Posamično so udeleženci sodelovali pri računalniški obliki Naloge postopnega slušnega zaporednega seštevanja (PASAT-c), ki smo jo uporabili kot mero vedenjske tolerance na distres. Vse povezave med merjenimi spremenljivkami so bile statistično neznačilne. Ob upoštevanju omejitev in slabe posplošljivosti rezultati lahko nakazujejo nizko pozitivno povezanost med vedenjsko in samozaznano toleranco na distres, med višjimi pa sta povezanost samozaznane tolerance na distres s pozitivnim duševnim zdravjem in povezanost med socialno oporo in trajanjem vključenosti v zdravljenje. Udeleženci, ki so poročali o preteklih poskusih abstinence, imajo statistično značilno nižjo samozaznano toleranco na distres kot tisti, ki v preteklosti še niso poskusili abstinirati. Rezultati bi lahko nakazovali na obstoj razlik v merjenih spremenljivkah tudi glede na prisotnost zdrsa med trenutnim zdravljenjem in predhodno vključenostjo v programe zdravljenja, vendar se te razlike niso izkazale za statistično značilne. Magistrska raziskava lahko predstavlja usmeritve za nadaljnje raziskovanje tolerance na distres, v kateri se prepoznava vse večjo dodano vrednost na področju zdravljenja zasvojenosti in vzdrževanja abstinence.

Keywords

toleranca na distres;duševna stiska;zasvojenost;zdravljenje;abstinenca;socialna opora;pozitivno duševno zdravje;magistrska dela;Lestvica tolerance na distres DTS;Naloge postopnega slušnega zaporednega seštevanja PASAT-c;Večdimenzionalna lestvica zaznane socialne opore MSPSS;Lestvica pozitivnega duševnega zdravja PMH;

Data

Language: Slovenian
Year of publishing:
Typology: 2.09 - Master's Thesis
Organization: UL FF - Faculty of Arts
Publisher: [U. Pavlin]
UDC: 159.97:615.015.6(043.2)
COBISS: 149633027 Link will open in a new window
Views: 80
Downloads: 13
Average score: 0 (0 votes)
Metadata: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Other data

Secondary language: English
Secondary title: Distress tolerance as a predictor of abstinence
Secondary abstract: Negative emotions and aversive feelings are one of the main risk factors in the process of achieving and maintaining drug abstinence. In this thesis, we focused on both the individual's ability to tolerate such unpleasant internal states of being as well as their persistence in performing goal-oriented tasks despite experiencing distress. We studied the association between two aspects of the distress tolerance construct (behavioural and self-perceived), positive mental health and social support, as well as any differences in selected variables with respect to some indicators of abstinence success in individuals involved in addiction treatment. The participants involved in the study included 19 adults (7 women) from 21 to 63 years of age who attended addiction treatment programmes at Društvo projekt človek. In a group setting, all the participants completed a questionnaire on their demographics, history of drug use and abstinence, social support, and positive mental health along with the Distress Tolerance Scale, which was adapted for this Slovenian sample. Individually, participants took part in a computerised version of the Paced Auditory Serial Addition Task (PASAT-c), which was used to measure behavioural distress tolerance. All associations between these measured variables were statistically insignificant. Taking into account the limitations and poor generalisability, the results may suggest a low positive association between the behavioural and self-perceived distress tolerance, whereas slightly higher associations were found between self-perceived distress tolerance and positive mental health as well as between social support and the duration of treatment engagement. Those participants who reported past abstinence attempts had a significantly lower self-perceived distress tolerance than those who has not done so in the past. The results might also suggest that there are differences between the measured variables in regard to the presence of a lapse between their current treatment and previous involvement in treatment programmes. These deviations did not prove to be statistically significant. This study may provide a direction in terms of further research concerning distress tolerance, the added value of which is becoming increasingly recognised in the field of addiction treatment and abstinence maintenance.
Secondary keywords: distress tolerance;distress;addiction;treatment;abstinence;social support;positive mental health;masters theses;Distress tolerance scale DTS;Paced auditory serial addition task PASAT-c;Multidimensional scale of perceived social support MSPSS;Mental health scale PMH;
Type (COBISS): Master's thesis/paper
Study programme: 0
Embargo end date (OpenAIRE): 1970-01-01
Thesis comment: Univ. v Ljubljani, Filozofska fak., Oddelek za psihologijo
Pages: 59 str.
ID: 17832770
Recommended works:
, diplomska naloga visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnje
, magistrsko delo