Klasifikacija in reprezentacija kitajskih in japonskih zbirk v slovenskih muzejih

Abstract

S prihodom vzhodnoazijskih predmetov v slovenske muzeje v devetnajstem in v začetku dvajsetega stoletja so se muzeji začeli soočati s problemi hrambe in razstavljanja predmetov ter predvsem s problemi njihove klasifikacije. Ali naj jih opremimo z oznako umetnosti in jim priznamo estetske vrednote ali pa spadajo bolj v kategorijo etnografskih oziroma antropoloških domen, s čimer bi ponazarjali način življenja ljudstev? In v katere muzeje pravzaprav sodijo? V prispevku je podrobneje zajeta analiza tovrstne akademske debate, s čimer je prikazana tudi reprezentacija tega gradiva v zadnjih sto letih, s poudarkom na Narodnem muzeju Slovenije in Slovenskem etnografskem muzeju. Avtorica je preučila vrednote in kriterije umeščanja teh predmetov v posamezne kategorije, analizo pa umestila v širši evropski diskurz. V nasprotju s konceptualnim zasukom iz etnografije v likovno umetnost, kar lahko večinoma opazujemo v interpretaciji vzhodnoazijskih predmetov v nekdanjih evropskih kolonialnih državah in severnoameriškem prostoru, se je klasifikacija teh predmetov v slovenskem prostoru gibala med etnografijo in kulturno zgodovino, pri čemer so vodilno noto zavzemale etnografske oznake. Ena izmed osrednjih točk razprave so tako tudi dejavniki, ki so vplivali na tovrstno percepcijo v slovenskem prostoru v odnosu do drugih evropskih držav.

Keywords

etnografija;vzhodnoazijska umetnost;muzejske zbirke;muzejska klasifikacija;Slovenija;kulturna zgodovina;

Data

Language:	Slovenian
Year of publishing:	2022
Typology:	1.16 - Independent Scientific Component Part or a Chapter in a Monograph
Organization:	UL FF - Faculty of Arts
UDC:	39(497.4):73/76(5-11)
COBISS:	115041539
Views:	6
Downloads:	0
Average score:	0 (0 votes)
Metadata:

Other data

Secondary language:	English
Secondary keywords:	etnography;East Asian art;museum collections;museum classification;Slovenia;cultural history;
Pages:	Str. 135-158
DOI:	10.4312/9789617128352
ID:	20978836