| Secondary abstract: |
V prihodnosti, ko bodo vremenski ekstremi zaradi podnebnih sprememb vse bolj spremenljivi, so vse pogostejše poplave in z njimi povezana tveganja nova realnost. Poplave v Sloveniji avgusta 2023 z več milijonov evrov škode in šestimi smrtnimi žrtvami so le eden od nedavnih primerov, saj so novice z vsega sveta vedno bolj polne takšnih poročil. V tem kontekstu je treba pozornost usmeriti v to, kateri ukrepi za zmanjšanje tega tveganja so najučinkovitejši. Razprava o učinkovitosti rešitev, ki temeljijo na naravi (NBS), in drugih ukrepov je zelo aktualna. Veliko je negotovosti glede sredstev in pozornosti, ki se namenjajo tem ukrepom. Da bi ocenili in primerjali učinkovitost zelenih, hibridnih in sivih ukrepov pri zmanjševanju poplavne ogroženosti v smislu zmanjšanja maksimalnega pretoka ter povečanja časa zakasnitve, je bila v nalogi izbrana študija primera porečja Gradaščice. Za ponazoritev teh ukrepov so bili razviti scenariji mokrišč, zadrževalnikov in večjih pregrad, ki so bili modelirani s hidrološkim modelom SWAT+, s poudarkom na poplavnem dogodku avgusta 2023. Izvedena analiza je pokazala, da imajo mokrišča le majhen vpliv na zmanjšanje poplavne ogroženosti, medtem ko lahko zadrževalniki in večje pregrade vplivajo na konico pretoka in obseg poplav na merilni postaji Dvor ter povečajo časovni zamik med največjo količino padavin in konico pretoka, pri čemer so bile pregrade še posebej učinkovite. Po tej hidrološki oceni je bila na podlagi podatkov, zbranih z anketo v Sloveniji, na Češkem in Nizozemskem, opravljena analiza javnega mnenja. Podatki iz ankete so bili analizirani s KruskalWallisovim testom, za oceno dejavnikov, ki so vplivali na rezultate zaznavanja javnosti, pa je bila izvedena CCA analiza. S posebnim poudarkom na Sloveniji in primerjavo med splošno javnostjo in tremi skupinami strokovnjakov - vodnimi inženirji, raziskovalci na področju poplav ali upravljanja voda ter kmetijskimi delavci - je bilo ugotovljeno, da med skupinami obstajajo razlike v zaznavanju učinkovitosti posameznih ukrepov. Na splošno je javnost precenila učinkovitost zelenih ukrepov, medtem ko so bili sivi ukrepi ocenjeni kot najučinkovitejši, vendar najmanj izvedljivi. Pri primerjavi rezultatov hidroloških raziskav in analize javnega mnenja je bilo ugotovljeno, da je večina skupin glede učinkovitosti najbolje ocenila sive ukrepe, najslabše pa zelene, kar se ujema z vrstnim redom hidroloških rezultatov, čeprav so bili raziskovalci nasprotnega mnenja. Na koncu te raziskave je bil poudarjen pomen multidisciplinarnih pristopov k obvladovanju poplavne ogroženosti in kako bi lahko hidrološki modeli zagotovili prepričljivejše, na podatkih temelječe ilustracije, ki bi javnosti pomagale pri dojemanju tveganj in njihovega zmanjševanja ter omogočile sprejemanje dobro informiranih odločitev, ki so najbolj primerne za določeno porečje. |