primer Rožnik
Abstract
V prispevku nas zanima upravljanje mestnega gozda z ozirom na izzive prihodnosti. Na mestni gozd gledamo kot na svojevrsten javni prostor oziroma javno zeleno površino namenjeno splošni rabi. Upoštevamo zgodovinske podobnosti v razvoju urbanega gozda in javnih zelenih površin kot so parki in rekreacijske površine ter se opiramo na nove koncepte načrtovanja in upravljanja javnih zelenih površin. Rastoče potrebe in pričakovanja družbe glede ekoloških in socialnih koristi mestnega gozda in zelenih površin povezujemo s priporočili za celovito in povezano načrtovanje in upravljanje. Zanima nas kako lahko lokalna skupnost poveže različne vidike, faze in akterje v upravljanju z javnimi zelenimi površinami in mestnimi gozdovi ter z organizacijo in profesionalizacijo v skupno korist dejavnosti presega meje sektorjev in posameznih lastnikov. V primeru mestnega gozda na Rožniku v Ljubljani razmišljamo o tem, kako je danes organizirano upravljanje mestnega gozda, kdo vse so deležniki, ki v procesih zastopajo javne interese ter kako se srečujejo in usklajujejo med seboj. Posebej nas je zanimalo, kje prideta do izraza mnenje uporabnikov in javnosti ter kako se širijo dobre prakse iz drugih programov.
Keywords
mestni gozd;javne površine;javne zelene površine;Rožnik;sodelovanje javnosti;
Data
Other data
| Secondary language: |
English |
| Pages: |
Str. 53-61 |
| ID: |
25142677 |