analiza primera Jacka Razparača
Tia Hladnik (Author), Igor Areh (Mentor)

Abstract

Profiliranje storilcev kaznivih dejanj, zlasti serijskih morilcev, predstavlja eno najzanimivejših, a hkrati tudi najbolj kontroverznih področij forenzične psihologije. Gre za proces oblikovanja psihološkega, vedenjskega in demografskega opisa neznanega storilca na podlagi analize kraja kaznivega dejanja, izbire žrtev, načina izvršitve in drugih pomembnih elementov. Čeprav ta metoda ne zagotavlja neposredne identifikacije, lahko pripomore k zmanjšanju kroga osumljencev in usmerjanju preiskave. Serijski morilci predstavljajo posebno skupino storilcev, saj pogosto izkazujejo kompleksne psihološke vzorce, kot so patološki narcizem, psihopatija ali spolna deviacija. V literaturi so bili razviti različni modeli tipologij, s katerimi se razvrščajo njihovi motivi, od hedonističnega in moči željnega, do misijonarskega in vizionarskega morilca. V praksi pa storilci pogosto presegajo okvirje teh razvrstitev. Zgodovinsko gledano je bil eden prvih primerov, ki je kasneje postal učni model za profiliranje, primer Jacka Razparača iz leta 1888. Serija brutalnih umorov v londonski četrti Whitechapel je vzbudila svetovno pozornost, saj storilec ni bil nikoli ujet, kljub številnim pričam in preiskavam. Kasnejše analize z uporabo vedenjskega profiliranja so razkrile, da je storilec verjetno posedoval določeno znanje anatomije, kazal znake sadizma in nagnjenosti k nadzoru nad žrtvijo. Čeprav so podatki omejeni, ostaja primer Jacka Razparača temeljna referenca za razumevanje serijskih morilcev. Profiliranje danes združuje psihološke, kriminalistične in forenzične pristope. V ospredju je vse večja potreba po znanstveni podprtosti, etični odgovornosti in uporabi tehnologije. Kljub določenim omejitvam, bi se profiliranje uveljavilo kot pomemben del preiskovalnega procesa, če bi neodvisni raziskovalci lahko dokazali njegovo veljavnost. Do takrat pa velja zadržanost pri uporabi profiliranja, saj trdnih dokazov še ni.

Keywords

psihološko profiliranje;diplomske naloge;

Data

Language: Slovenian
Year of publishing:
Typology: 2.11 - Undergraduate Thesis
Organization: UM FVV - Faculty of Criminal Justice
Publisher: [T. Hladnik]
UDC: 159.9:340.6(043.2)
COBISS: 250692867 Link will open in a new window
Views: 0
Downloads: 2
Average score: 0 (0 votes)
Metadata: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Other data

Secondary language: English
Secondary title: Psychological profiling: Analizing Jack the Ripper
Secondary abstract: Offender profiling, particularly of serial killers, represents one of the most intriguing yet controversial areas of forensic psychology. It is a process of constructing a psychological, behavioral, and demographic description of an unknown perpetrator based on the analysis of the crime scene, victim selection, method of execution, and other significant elements. Although this method does not provide direct identification, it can significantly contribute to narrowing the pool of suspects and guiding the investigation. Serial killers represent a distinct group of offenders, as they often exhibit complex psychological patterns such as pathological narcissism, psychopathy, or sexual deviance. Various typological models have been developed in the literature to classify their motives, from hedonistic and power-driven, to missionary and visionary killers. However, in practice, offenders often transcend the boundaries of these classifications. Historically, one of the earliest and most studied cases in the context of profiling is the case of Jack the Ripper from 1888. The series of brutal murders in London’s Whitechapel district drew global attention, as the killer was never captured despite numerous witness accounts and investigations. Later analyses using behavioral profiling revealed that the offender likely possessed anatomical knowledge, exhibited signs of sadism, and had a strong need for control over the victim. Despite limited data, the case of Jack the Ripper remains a fundamental reference for understanding serial killer behavior. Today, profiling integrates psychological, criminological, and forensic approaches. Increasing emphasis is placed on scientific validation, ethical responsibility, and the use of modern technology. Despite certain limitations, profiling would establish itself as an important part of the investigative process if independent researchers could prove its validity. Until then, caution is advised in the use of profiling, as there is still no solid evidence.
Secondary keywords: Sodna psihologija;Serijski morilci;Univerzitetna in visokošolska dela;
Type (COBISS): Bachelor thesis/paper
Thesis comment: Univ. v Mariboru, Fak. za varnostne vede, Ljubljana
Pages: VI f., 38 str.
ID: 27354819
Recommended works:
, analiza primera Jacka Razparača
, diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
, diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
, psihološko kriminalistični [!] vidik