Abstract

Poskusom utemeljevanja tržne ekonomije v pokomunizmu je imanenten neki temeljni paradoks: tržnost, ki je po definiciji mreža spontanih, organskih interakcij, naj bi zrasla pod zavestno kontrolo (politično) sproduciranih, primarno netržnih oranizacij. Če bo skušal delodajalski segment teh oranizacij - v občutljivem, dezintegriranem pokomunističnem družbenem kontekstu - uveljavljati strategijo tržnega fundamentalizma (brezkompromisnega zavračanja vseh omejitev profitabilne produkcije), bo sprožil konflikte in krizo, ki se lahko končajo v novem totalitarizmu. Po drugi strani pa lahko posnemanja nefundamentalističnih socialno-tržnih prijemov v istem družbenem kontekstu zaradi izhodiščnega omejevanja še nesproduciranih tržnih regulacij tudi usodno zgrešijo trg.

Keywords

industrijski odnosi;delodajalci;sindikati;kolektivna pogajanja;postkomunizem;

Data

Language: Slovenian
Year of publishing:
Typology: 1.01 - Original Scientific Article
Organization: UL FDV - Faculty of Social Sciences
UDC: 3
COBISS: 15535197 Link will open in a new window
ISSN: 0352-3608
Parent publication: Družboslovne razprave
Views: 1147
Downloads: 249
Average score: 0 (0 votes)
Metadata: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Other data

Secondary language: English
Secondary keywords: industrial relations;employer;trade union;collective negotiation;postcomunism;
Type (COBISS): Not categorized
Pages: str. 63-72
Volume: ǂLet. ǂ9
Issue: ǂšt. ǂ14
Chronology: 1992
Keywords (UDC): social sciences;družbene vede;
ID: 36166
Recommended works:
, no subtitle data available
, no subtitle data available
, ǂthe ǂrole of collective bargaining