Secondary abstract: |
Človeški viri so ključni sestavni del vsakega podjetja, ki predstavlja skupno znanje, talent, stališča, ustvarjalne sposobnosti, nadarjenost in prepričanje posameznika, ki sodeluje pri zadevah organizacije. Ta doktorska disertacija podpira predpostavko razmerja med (upravljanje s človeškimi viri) UČV in (upravljanje znanjem) UZ, s poudarkom na informacijskih rešitvah in si prizadeva razložiti to povezavo z vidika IKT podjetij. V tej tezi je mogoče razlikovati štiri glavne dele: Prvi trije se nanašajo na analizo literature o dosedanjih ugotovitvah in četrti del zajema metodologijo, analizo podatkov in zaključek. V prvem delu so predstavljene trenutne ugotovitve iz literature na področju upravljanja s človeškimi viri, njegove funkcije, aplikacije, informacijski sistemi in predhodne raziskave iz Slovenije in Hrvaške. Upravljanje s človeškimi viri je opazovano skozi UČV funkcije (proces zaposlovanja in izbor kandidata; usposabljanje in razvoj zaposlenih; ocena delovne uspešnosti). Poleg funkcij obstajajo različne raziskave, opravljene na področju najboljših praks, ki vodijo h krepitvi UČV-a. Te najboljše prakse za upravljanje s človeškimi viri štejejo kot pomembni dejavniki za uspešen razvoj upravljanja z znanjem. Doktorska disertacija skuša predstaviti in zajeti najboljše prakse upravljanja s človeškimi viri s pomočjo analize literature in klasifikacije trenutno znanih praks. Drugi del analize literature se nanaša na procese upravljanja z znanjem, sisteme in mehanizme, ki so pojasnjeni in podprti s aktualnimi rezultati empiričnih raziskav. V tretjem delu so analizirane ugotovitve o odnosu med UČV in UZ, ki zagotavljajo konceptualni model za empirično raziskavo. Odnos med učinkovitimi dejavniki upravljanja s človeškimi viri in zadevami v področju upravljanja z znanjem še vedno ni ustrezno raziskan v IT podjetjih in ne obstaja model za njegovo uspešno delovanje. V tej disertaciji je predlagan model za IT podjetja, ki temelji na predhodnih ugotovitvah in je avtorica zasnovo preverjala z empirično raziskavo. Doktorska disertacija se fokusira na dva cilja: analizo predhodnih ugotovitev raziskav v dveh perspektivnih področjih (UČV in UZ) ter razvoj in testiranje konceptualnega modela, ki naj bi razložil razmerje med njima. Doseganje teh ciljev zahteva celovite predhodne raziskave; vključevanje strokovnjakov s področja UČV in cel sklop statističnih tehnik in dognanj, ki se uporabljajo za analizo in interpretacijo podatkov. Na podlagi ugotovitev iz literature so bile oblikovane tri glavne hipoteze in konceptualni model glede povezave UZ in UČV. Skupno je bilo prejetih 274 izpolnjenih anketnih vprašalnikov. Za analizo podatkov in testiranje hipotez se uporablja programsko orodje SmartPLS V IKT podjetjih in IT oddelkih v Sloveniji in na Hrvaškem se analizirajo odnosi: med funkcijo UČV in UZ, med učinkovitimi dejavniki in UZ ter med informacijskimi rešitvami in UZ. Analiza podatkov je pokazala, da v večini primerov ni velike razlike med slovenskimi in hrvaškimi podjetji, ko gre za UČV funkcije in UZ rešitve. Eden glavnih prispevkov je analiza literature in zagotavljanje nove klasifikacije in kategorizacije najboljših praks UČV. Drugi prispevek je testiranje hipotez, ki analizirajo razmerja med efektivnimi faktorji in UZ ter funkcijam UČV, informacijskimi rešitvami in UZ. Podatki za to tezo so zbrani s pomočjo spletnega vprašalnika, poslanega IKT podjetjem v Sloveniji in na Hrvaškem. Ta disertacija sistematizira dosedanje ugotovitve iz literature z dveh vidikov in ponuja vpogled v notranjost IKT podjetij v Sloveniji in na Hrvaškem. Zaradi dejstva, da takšna raziskava še ni bila opravljena v Sloveniji in na Hrvaškem, niti doslej niso objavljene sistematizacija ter razvrstitve najboljših praks, ta disertacija prispeva k področju upravljanja s človeškimi viri in upravljanja z znanjem s teoretičnimi in empiričnimi ugotovitvami. |