doktorska disertacija
Matej Strnad (Author), Štefek Grmec (Mentor), Ivan Krajnc (Thesis defence commission member)

Abstract

Ozadje: Eritropoetin aktivira znotrajcelične poti, ki delujejo zaščitno in preprečijo propad celice, tudi miokarda. Aplikacija eritropoetina med srčnim zastojem ohrani podajnost miokarda in omogoči hemodinamsko bolj učinkovito zunanjo masažo srca. Namen: Namen študije je bil raziskati učinek eritropoetina, ki ga apliciramo znotraj 2 minut od začetka oživljanja pri bolnikih zaradi srčnega zastoja izven bolnišnice. Metode: Primerjali smo skupino bolnikov, ki so med oživljanjem prejeli eritropoetin (90.000 enot eritropoetina beta, n = 24), s kontrolno skupino bolnikov, ki so med oživljanjem prejeli fiziološko raztopino (0,9% NaCl, n = 30) in retrospektivno z enakovredno skupino bolnikov, ki smo jih oživljali po enakem protokolu kot prejšnji skupini, vendar v času pred začetkom te študije (n = 48). Rezultati: V primerjavi s kontrolno skupino, ima skupina bolnikov, ki je med oživljanjem prejela eritropoetin, višji odstotek sprejema na oddelek za intenzivno interno medicino (OIIM) (92% vs 50%, p = 0.004), povratek spontanega krvnega obtoka na terenu (92% vs 53%, p = 0.006), 24-urno preživetje (83% vs 47%, p = 0.008) in odpust iz bolnišnice (54% vs 20%, p = 0.011). Po multivariantni analizi spremenljivk, ki vplivajo na razplet oživljanja, sta statistično značilni razliki le pri sprejemu na OIIM in pri povratku spontanega krvnega obtoka na terenu. V primerjavi skupine bolnikov, ki je med oživljanjem prejela eritropoetin, z enakovredno skupino z enakovrednimi izhodiščnimi spremenljivkami, ima skupina bolnikov, ki je prejela eritropoetin, višji odstotek sprejema na OIIM (92% vs 65%, p = 0.024) in 24-urno preživetje (83% vs 52%, p = 0.014) ter statično neznačilno razliko pri povrnitvi spontanega krvnega obtoka na terenu (92% vs 71%, p = 0.060) in odpustu iz bolnišnice (54% vs 31%, p = 0.063). Po multivariantni analizi spremenljivk, ki vplivajo na razplet oživljanja, so vsi štirje izhodi statistično značilno različni med skupinama. Vrednosti delnega tlaka ogljikovega dioksida (PCO2) na koncu izdiha, ki so pokazatelj zadostnosti krvnega obtoka med oživljanjem in s tem kvalitete zunanje masaže srca, so bile višje v skupini bolnikov, ki so med oživljanjem prejeli eritropoetin. Zaključek: Uporaba eritropoetina med oživljanjem poveča odstotek povrnitve spontanega krvnega obtoka na terenu, sprejem na OIIM, 24-urno preživetje in odpust iz bolnišnice. Ta učinek eritropoetina gre pripisati zaščitnemu delovanju na miokard in posledično hemodinamsko bolj učinkoviti zunanji masaži srca.

Keywords

nujna medicinska pomoč;predbolnišnično okolje;preživetje;

Data

Language: Slovenian
Year of publishing:
Typology: 2.08 - Doctoral Dissertation
Organization: UM MF - Faculty of Medicine
Publisher: M. Strnad]
UDC: 616.12-008.315-083.98(043.3)
COBISS: 3681087 Link will open in a new window
Views: 2504
Downloads: 221
Average score: 0 (0 votes)
Metadata: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Other data

Secondary language: English
Secondary title: Erythropoietin Facilitates the Return of Spontaneous Circulation, Survival and Neurological Outcome in Victims of Out-of-Hospital Cardiac Arrest
Secondary abstract: Background: Erythropoietin activates potent protective mechanisms in non -hematopoietic tissues including the myocardium. In a rat model of ventricular fibrillation, erythropoietin preserved myocardial compliance enabling hemodynamically more effective CPR. Objective: To investigate the effects of intravenous erythropoietin given within 2 minutes of physician-led CPR in out-of-hospital cardiac arrest victims. Methods: Erythropoietin (90,000 IU of beta-epoetin, n = 24) was compared prospectively with 0.9% NaCl (concurrent controls = 30) and retrospectively with a preceding group treated with similar protocol (matched controls = 48). Results: Compared with concurrent controls, the erythropoietin group had higher rates of intensive care unit (ICU) admission (92% vs 50%, p = 0.004), return of spontaneous circulation (ROSC) (92% vs 53%, p = 0.006), 24-hour survival (83% vs 47%, p = 0.008), and hospital survival (54% vs 20%, p = 0.011). However, after adjusting for pretreatment covariates only ICU admission and ROSC remained statistically significant. Compared with matched controls, the erythropoietin group had higher rates of ICU admission (92% vs 65%, p = 0.024) and 24-hour survival (83% vs 52%, p = 0.014) with statistically insignificant higher ROSC (92% vs 71%, p = 0.060) and hospital survival (54% vs 31%, p = 0.063). However, after adjusting for pretreatment covariates all four outcomes were statistically significant. End-tidal PCO2 (an estimate of forward blood flow during chest compression) was higher in the erythropoietin group. Conclusions: Erythropoietin given during CPR facilitates ROSC, ICU admission, 24-hour survival, and hospital survival. This effect was consistent with myocardial protection leading to hemodynamically more effective CPR.
Secondary keywords: Emergency Medicine;Nujna medicina;Resuscitation;Oživljanje;Erythropoietin;Eritropoetin;Treatment Outcome;Izid zdravljenja;Survival;Preživetje;Srčni zastoj;Disertacije;Terapevtska uporaba;
URN: URN:SI:UM:
Type (COBISS): Dissertation
Thesis comment: Univ. Maribor, Medicinska fak.
Pages: 128 f.
ID: 8725838