Secondary abstract: |
V vsakdanjem življenju se pogosto srečujemo z govori različnih oblik. Bodisi, ko gledamo televizijo, poslušamo radio ali pa v živo. Ta proces se začne že v otroških letih, ko poslušamo prva predavanja naših učiteljev in učiteljic. Tako smo, tudi če se tega ne zavedamo, vsi že bili priča veliko govorom. Posledica tega je, da se nam govori zdijo kot nekaj običajnega. Le redko govor tako močno imponira, da se ga odločimo poslušati še drugič, ali pa da bi globlje razmišljali o njem. Ampak s postopkom ponovnega poslušanja oz. branja lahko razberemo globlji pomen nekega govora. V večini primerov so namreč besede, ki jih slišimo, le površina govora in nam povedo le to, kaj govornik želi, da slišimo. Morebitna prikrivanja, resničen namen govorca in ostale informacije bodo postale vidne šele na drugi ali tretji pogled. Z namenom, da razkrijem nekaj le-teh, sem si zadal nalogo, da stilno analiziram govor Adolfa Hitlerja na Maifeldu v Berlinu iz leta 1937. Zanimalo me je, kaj je tisto, kar je naredilo tako močen vtis na njegove poslušalce in kaj so bili njegovi skriti nameni pri sestavljanju govora. Metoda stilne analize, ki jo bom uporabil, temelji na interaktivnem, dinamičnem pojmu sloga in se besedilu približa holistično oziroma paralelno. Besedilo dojema kot celoto in se pri tem orientira (tako semantično kot "sintaktično") po zunanji strukturi z vpogledom v globinsko strukturo besedila. |