doktorska disertacija
Alenka Berger Škrk (Author), Rajko Knez (Mentor)

Abstract

V pravu EU sta načelo učinkovitosti in pravica do učinkovitega sodnega varstva bistvenega pomena za posameznike, ko ti kot stranke spora uveljavljajo sodno varstvo. Doktorska disertacija je namreč osredotočena na položaj posameznikov, ko ti uveljavljajo svoje »unijske« (materialnopravne) pravice. Bistvena je torej dilema ali imajo posamezniki, kot nosilci pravic in obveznosti po pravu EU, resnično zagotovljena ustrezna procesna jamstva za učinkovito varstvo svojih pravic. Kljub razmeroma dobri organizaciji sistema sodnega varstva v EU, tako na centralizirani kot tudi na decentralizirani ravni, se zastopa stališča, da se posamezniki pri uveljavljanju prava EU pred nacionalnimi in unijskimi sodišči soočajo z različnimi procesnimi ovirami, med katerimi nekatere celo vodijo v t. i. situacije odreka oziroma zanikanja sodnega varstva (denial of justice/déni de justice). Poleg bistvenega razvoja sodne prakse Sodišča EU vezanega na določanje »zahtev« načela učinkovitosti (Drugo poglavje), bi z vidika sedanjega, omejenega dostopa do sodnega varstva posameznika, lahko imela pomembne pozitivne učinke pravica do učinkovitega sodnega varstva kot jo je preko uporabe 6. in 13. člena EKČP izoblikovalo Sodišče EU oziroma kot izhaja iz 47. člena Listine o temeljnih pravicah EU (Tretje poglavje). Z namenom odkrivanja različnih pomanjkljivosti obstoječega sistema učinkovitega sodnega varstva pravic EU, je v doktorski disertaciji ta razčlenjen z vidika (nacionalne) delitve na sodno varstvo v zasebnem/javnem in ustavnosodnem interesu (Četrto poglavje). Poleg razkritja različnih primerov zanikanja sodnega varstva EU, se preko te analize izkaže še, da (učinkovito) zagotavljanje sodnega varstva posameznikom pravzaprav nikoli ni bil osrednji cilj institucionalne ureditve EU, temveč predstavlja predvsem neizogibni »stranski produkt« nenehnega širjenja pristojnosti EU. Pri analizi sistema sodnega varstva EU z vidika varstva v javnem interesu so obravnavane pomanjkljivosti naslednjih pravnih sredstev EU: postopka predhodnega odločanja (267. člen PDEU), tožbe Komisije proti državi članici (258. člen PDEU), ničnostne tožbe (263. člen PDEU) in tožbe zaradi nedelovanja (265. člen PDEU). V kontekstu prava EU je sodno varstvo v zasebnem interesu osredotočeno na učinkovitost postopka predhodnega odločanja ter na dilemo dejanske učinkovitosti sodnega uveljavljanja denarnih zahtevkov vezanih na koncept uresničevanja »odškodninskih tožb EU (uveljavljanje odškodninske odgovornosti države članice/Unije zaradi kršitve prava EU). Zastopa pa se tudi stališče, da tožbe vezane na presojo zakonitosti (ničnostna tožba, tožba zaradi nedelovanja in ugovor exceptio illegalis) uresničujejo unijsko ustavnosodno varstvo. Slednje namreč omogoča razpravo o položaju posameznika, ko ta uveljavlja sodno varstvo vezano na »ustavna vprašanja« pred Sodiščem EU kot pritožbenim sodiščem. Končno pa so situacije zanikanja sodnega varstva v sodnem sistemu EU obravnavane tudi z vidika zaporedja temeljnih procesnih institutov in pravil vsakega sodnega postopka (Peto poglavje). Zaključek doktorske disertacije je mogoče strniti v sklep, da dostopnost oziroma učinkovitost sistema sodnega varstva v EU z vidika uresničevanja posameznikove pravice do učinkovitega sodnega varstva ni ustrezno zagotovljena, pri čemer se predlagajo različne rešitve, kako izboljšati obstoječo ureditev.

Keywords

zakonodaja;človekove pravice;načelo učinkovitosti;pravni sistemi;Evropa;

Data

Language: Slovenian
Year of publishing:
Typology: 2.08 - Doctoral Dissertation
Organization: UM PF - Faculty of Law
Publisher: [A. Berger Škrk]
UDC: 34.037:061.1EU(043.3)
COBISS: 4767531 Link will open in a new window
Views: 3237
Downloads: 68
Average score: 0 (0 votes)
Metadata: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Other data

Secondary language: English
Secondary title: Limits of principle of the effective judicial protection of the individual within the EU judicial system
Secondary abstract: For private party litigation, the principle of effectiveness (effet utile) and the right to the effective judicial protection are of paramount importance in the EU law. The doctorate thesis is primarily concerned with the position of the individuals while enforcing their EU (substantive) rights. The crucial dilemma is whether private parties, subjects of rights and obligations under the EU law, are indeed granted corresponding procedural guarantees to defend their rights effectively. Despite the sufficiently well-organised system of judicial protection within the EU, either centralized or decentralized, it is argued that private parties, when enforcing EU law before EU and national courts, are facing different procedural constraints, some of them even leading to situations of the denial of justice (déni de justice). Aside from significant developments of the ECJ’s jurisprudence regarding the principle of effectiveness requirements (Chapter Two), the right to an effective judicial protection through the ECJ's application of Articles 6 and 13 ECHR and its further incorporation in Article 47 of the Charter of Fundamental Rights of the EU, could arguably lead to some improvements of the currently constrained private parties' access to justice (Chapter Three). In order to indicate the main pitfalls of the effective enforcement of the EU rights, the thesis analyses the EU judicial system from the perspective of (national) private/public and constitutional enforcement requirements (Chapter Four). Apart from revealing concrete situations of denial of justice, the study additionally confirms that private parties’ judicial protection has not been a central issue of the EU institutional law, but merely an inevitable »side-product« of a constant trend of the EU expansion of its competences. While analysing the EU judicial protection in »public enforcement interest«, deficiencies of the following EU remedies are further discussed: drawbacks of the preliminary ruling procedure (Article 267 TFEU), enforcement action against Member State (Article 258 TFEU), action for annulment (Article 263 TFEU) and action for failure to act (Article 265 TFEU). »Private enforcement model« in the context of the EU law, is focused on effective functioning of preliminary ruling procedure and on the dilemma of de facto effective adjudication on money claims as envisaged under the concept of »EU damages actions« (Member State and the EU liability in damages for breach of the EU law). Moreover, it is argued that actions for review of legality (action for annulment, action for failure to act and the plea of illegality (Article 267 TFEU)) are functioning as the EU judicial remedies for »constitutional review«. The latter enables a discussion on private parties’ position while seeking justice regarding disputes on »constitutional issues« before the ECJ as a court of appeal. Finally, situations of denial of justice in the EU system are also examined from the standpoint of basic procedural stages and rules (Chapter Five). The thesis concludes that access to the EU judicial system is not sufficient regarding the individual right of effective judicial protection and provides several concrete suggestions to improve the current situation.
Secondary keywords: Evropska unija;Disertacije;Sodno varstvo;
URN: URN:SI:UM:
Type (COBISS): Doctoral dissertation
Thesis comment: Univ. v Mariboru, Pravna fak.
Pages: 314 str.
ID: 8730968