doktorska disertacija
Peter Trop (Author), Darko Goričanec (Mentor), Jurij Krope (Co-mentor)

Abstract

V doktorski disertaciji sta predstavljeni dve zamisli o možnosti uporabe obnovljivih surovin za proizvodnjo metanola. Prva zamisel obravnava souporabo bioplina in zemeljskega plina v obstoječem postroju za proizvodnjo metanola, kjer se sintezni plin proizvaja iz zemeljskega plina s parnim reformerjem. V ta namen smo vpeljali postrojenje za komprimiranje bioplina in izbrali najprimernejšo tehnologijo za odstranjevanje vodikovega sulfida. Za dosego zastavljenega cilja smo simulirali proizvodnjo metanola iz zemeljskega plina v obstoječi tovarni. V nadaljevanju smo delež zemeljskega plina zamenjali z bioplinom ter izvedli analizo občutljivosti z variiranjem razmerja med bioplinom in zemeljskim plinom. Predstavljena zamisel je bila ekonomsko ovrednotena. Rezultati analize so pokazali, da je zamenjava deleža zemeljskega plina z bioplinom smiselna, kar dokazujeta visok prihranek in relativno kratek vračilni rok v investicijo postrojenja za uporabo bioplina v proizvodnji metanola. Druga zamisel obravnava souplinjanje toreficirane biomase in premoga. V prvi fazi smo v programu Aspen Plus načrtovali proizvodnjo metanola iz premoga. Simulacija vključuje, sušenje in uplinjanje premoga, odstranjevanje vodikovega sulfida iz sinteznega plina s procesom Rectisol, reakcijo sinteznega plina z vodno paro, odstranitev ogljikovega dioksida iz sinteznega plina in proizvodnjo metanola. V nadaljevanju smo isti model uporabili za souplinjanje toreficirane biomase in premoga v razmerju 1 : 1 glede na kurilnostobeh surovin. Oba procesa smo toplotno integrirali v programu Aspen Energy Analyzer. Proizvedeno paro smo nato uporabili v simulaciji tristopenjske parne turbine za proizvodnjo električne energije. Oba procesa smo primerjali v smislu tehnološkega izkoristka in ekonomske učinkovitosti z metodo neto sedanje vrednosti in interne stopnje donosa, upoštevajoč predvidene cene surovin in produktov. Tehnološki izkoristek je v primeru uplinjanja premoga znašal 70 %, v primeru souplinjanja premoga in toreficirane biomase pa 69,2 %, kar pripisujemo nižji vsebnosti ogljika v biomasi. Izkazalo se je, da je proces proizvodnje metanola, pri katerem uporabljamo samo premog, ekonomsko učinkovitejši. Analize občutljivosti pokažejo, da bi se morala cena biomase znižati vsaj za 20 % ali pa bi morala biti cena takse CO2 višja za 60 %, da bi bila oba procesa ekonomsko primerljiva.

Keywords

kemijsko inženirstvo;računalniške simulacije;uplinjanje;proizvodnja metanola;obnovljive surovine;ekonomika;

Data

Language: Slovenian
Year of publishing:
Typology: 2.08 - Doctoral Dissertation
Organization: UM FKKT - Faculty of Chemistry and Chemical Engineering
Publisher: [P. Trop]
UDC: 547.261:004.942:66.012(043.3)
COBISS: 19099670 Link will open in a new window
Views: 1539
Downloads: 55
Average score: 0 (0 votes)
Metadata: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Other data

Secondary language: English
Secondary title: Computer simulation of methanol production from various organic raw materials
Secondary abstract: This doctoral dissertation presents two ideas regarding the uses of renewable raw materials for the production of methanol. The first idea deals with usage of biogas and natural gas mixtures within the existing plant for the production of methanol, which is based on the steam reforming. The compressor equipment was designed and the technology for the desulphurisation of the biogas chosen. An existing methanol plant that uses natural gas was modelled in Aspen Plus. In the next step the same model was used to simulate the production of methanol from a mixture of biogas and natural gas. Sensitivity analyses were performed by varying the ratio between biogas and natural gas. The results showed that replacing a part of the natural gas with biogas is reasonable, as evidenced by substantial savings and a relatively short payback period for the designed equipment. The second idea deals with the co-gasification of torrefied biomass and coal. Firstly simulation of the production of methanol from coal was modelled in Aspen Plus. Simulation includes the drying and gasification of coal, desulphurisation of synthesis gas, water-gas shift reaction, removal of CO2 from synthesis gas, and the production of methanol. Furthermore, the same model was used for the gasification of a mixture of torrefied biomass and coal with a ratio of 1:1 in relation to the heating value. Both processes were thermally integrated using Aspen Energy Analyser. The produced steam was then used within a simulated triple-stage steam turbine in order to produce electricity. Both processes were compared in terms of technological efficiency and economic feasibility using the net present value and internal return rate. The predicted prices were taken into account for the raw materials and products. Technological efficiency amounted to 70%, for the coal gasification case and 69.2%, for the co-gasification of biomass and coal respectively. It was shown that the coal-only case would perform slightly better in terms of economics than the co-gasification case. Sensitivity analyses showed that if the price of biomass were to decrease by 20% or the CO2 allowance price were to increase by 60%, both processes would be economically comparable.
Secondary keywords: chemical engineering;computer simulations;gasification;methanol production;renewable raw materials;economics;Metanol;Disertacije;Proizvodnja;Simulacija;
URN: URN:SI:UM:
Type (COBISS): Doctoral dissertation
Embargo end date (OpenAIRE): 2018-11-10
Thesis comment: Univ. v Mariboru, Fak. za kemijo in kemijsko tehnologijo
Pages: XII, 166 str.
ID: 9054348
Recommended works:
, diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
, diplomsko delo Visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje Strojništvo