magistrsko delo
Martin Kandrič (Author), Dušan Jovanovič (Mentor), Žan Oplotnik (Co-mentor)

Abstract

V času gospodarske oziroma finančne krize, ki je izbruhnila konec leta 2008, se je veliko podjetij znašlo v brezizhodni situaciji. Podjetja so se na eni strani soočala z nenadnim upadom prihodkov in na drugi strani s prezadolženostjo oziroma nevzdržnim dolgom. V času recesije se je drastično zmanjšala kreditna aktivnost bančnega sistema, saj banke nenadoma niso več zaupale podjetjem, da bodo vrnila sposojena denarna sredstva. Slovenskim bankam se je v letih od 2009 do vključno 2013 povečeval obseg nedonosnih kreditov, ki je znižal kapital bank na neustrezno raven. Posledično je bil konec leta 2013 ogrožen celotni slovenski bančni prostor. V ta namen je država sprejela določene ukrepe za stabilizacijo bančnega sistema, ki so omogočili prenos nedonosnih terjatev na specializirano institucijo Družbo za upravljanje terjatev bank (v nadaljevanju: DUTB). S tem je omogočila sistemski okvir za aktiven pristop upravljanja slabih oziroma nedonosnih terjatev. Prav tako so se banke kadrovsko okrepile in ustanovile oddelke intenzivne spremljave (v kolikor jih že niso imele formirane) ter pričele z aktivnejšim pristopom prestrukturiranja slabih terjatev do dolžnikov. Tuja literatura s področja upravljanja tveganih terjatev loči dva bazična pristopa obravnave dolžnikov, in sicer izvensodni pristop prestrukturiranja (sporazumno) in sodni pristop, ki je pod jurisdikcijo stečajnega sodišča. Tuja stečajna sodišča dajejo prednost oziroma so usmerjena v ohranjanje poslovanja podjetja. Odločitve sodišč se sprejemajo tudi na osnovi tehtanja med ohranjanjem zaposlenih in poplačilom upnikom. Slovenske banke pa so v smislu usklajenega delovanja in iskanja konstruktivnih rešitev sprejele načela prestrukturiranja, ki stremijo k ohranitvi delovanja podjetja in tudi k reševanju socialnega vidika problema. Sočasno pa je država sprejela zakonske okvirje, da bi omogočila učinkovitejše prestrukturiranje dolžnikov. Gre za novelo F Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP), ki je stopila v veljavo z decembrom 2013. Predmetna novela omogoča bolj učinkovito prestrukturiranje ločitvenih terjatev, ki jih je možno podaljšati z moratorijem na odplačilo in znižati obrestno mero za čas odplačila. Novost te novele je preventivno prestrukturiranje, ki omogoča dolžniku predinsolventno prestrukturiranje z vnaprej določenimi pravili, ki predvidevajo, da obstaja velika možnost insolvence v roku enega leta. Novela omogoča tudi postopek ponovne prisilne poravnave za tista podjetja, ki se niso dovolj uspešno in učinkovito razdolžila po prejšnj noveli ZFPPIPP-a. V času prestrukturiranja dolžnikovega dolga so finančni kazalci, kot na primer Debt/earnings before interest, taxes, depreation, amortization (v nadaljevanju: Debt/EBITDA) ali EBITDA interest coverage, določen odsev oziroma prikaz trenutnega finančnega stanja, v katerem se podjetje nahaja. Predmetno orodje služi upnikom kot signal za prepoznavo kritičnega dogodka in hitrejšega ukrepanja v smislu aktivnejšega pristopa pri prestrukturiranju finančnega dolga. S pomočjo intervjuja sem definiral smernice za formiranje pojma aktivnega pristopa upravljanja slabih terjatev v bankah. Ugotovil sem, da aktiven pristop zajema skupek dejavnosti iz različnih področij delovanja bank, od finančne analize nabora podatkov do preučevanja poslovnega modela dolžnika. Vzporedno analiziranje podatkov z vidika banke zajema tudi aktivno spremljavo slabitev v odvisnosti od kvalitete zavarovanj in časovnega okvirja pričakovanega poplačila. Sprejete izhodne strategije vsekakor vplivajo na poslovanje banke oziroma na njen poslovni rezultat ter prilagajanje politike upravljanja tveganih terjatev glede na dane okoliščine. V empiričnem delu sem dokazal, da ne obstaja neposredna povezava med izračunanimi »trdimi« finančnimi kazalci in odločanjem banke oziroma upnika o potrditvi prisilne poravnave, ampak na sprejemanje poslovnih odločitev vplivajo drugi »mehki« dejavniki.

Keywords

gospodarske krize;finančna kriza;kreditiranje;prezadolženost;prestrukturiranje;insolvenčno pravo;terjatve;upravljanje;DUTB;

Data

Language: Slovenian
Year of publishing:
Typology: 2.09 - Master's Thesis
Organization: UM EPF - Faculty of Economics and Business
Publisher: [M. Kandrič]
UDC: 336.71:347.736(043.2)
COBISS: 12375068 Link will open in a new window
Views: 1078
Downloads: 153
Average score: 0 (0 votes)
Metadata: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Other data

Secondary language: English
Secondary title: Legal framework and advisability of active approach to managing non performing loans in banks towards companies
Secondary abstract: During the financial crisis of 2008, the market faced financial distress, as well as lack of revenue and indebtedness. As a consequence, Slovenian banks developed a substantial amount of non-performing loans, which almost led to default of the Slovenian banking system. The Slovenian government took appropriate measures to stabilize the banking sector and to transfer all the distressed claims to a specialized institution like the Slovenian Bad Bank (Bank Assets Management Company - BAMC). On the other hand, the Slovenian parliament in the end of 2013 adopted a new legal (insolvency law - amendment F) framework to restructure non-performing loans. Economic literature defines two different approaches to restructure distressed companies. The first is an informal approach, which consists of an agreement between two or more parties on consensual basis. The second is a formal approach, which consists of an agreement between two or more parties under the protection of bankruptcy court and insolvency law. Slovenian banks adopted new principles in order to be more consistent and efficient during the restructuring process. Banks aim is to achieve and establish support for the going concern status of the distressed companies, as well as protection of the labor force. Financial indicators are a useful tool to identify financial difficulties among indebted entities. Indicators like debt/EBITDA or EBITDA interest coverage can be used as a reflection of failed business activities in the past. Creditors use these kinds of tools to recognize default events and to act more efficiently during restructuring procedures. In the empirical part, the author defines the guidelines to form the active approach in managing non-performing loans in Slovenian banks. In this approach, creditors have to focus on analyses of financial data, manage the impairments, and monitor the quality of collateral. Creditors strive to analyze different scenarios of debt repayment through restructuring procedures or enforcement of collateral.The author's basic conclusion is that banks are willing to participate in the restructuring process if there is a viable business plan and positive cash flow in the future.
Secondary keywords: financial crisis;indebtedness;bank assets management company;restructuring principles;insolvency law (amendment F);viable business plan;different repayment scenarios;positive cash flow.;
URN: URN:SI:UM:
Type (COBISS): Master's thesis
Thesis comment: Univ. v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fak.
Pages: 81 str., 10 str. pril.
ID: 9133099