Secondary abstract: |
Konkurenca je glavno gonilo gospodarstva. Ta pojav že dolgo zanima ekonomiste, zaradi česar je nastalo kar nekaj pristopov razumevanja konkurence. Ekonomisti so razvili različne metode za ocenjevanje konkurence in konkurenčnega položaja podjetja. Ocena konkurence in konkurenčnega položaja omogoča podjetju, da razume situacijo na trgu in razvije strategijo, ki mu omogoča, da zavzame vodilni položaj.
Stoletja so ekonomisti po svetu raziskovali pojem konkurence in razvili več pristopov k njeni opredelitvi . Konkurenco v bančnem sektorju vidijo nekateri avtorji kot dinamičen proces tekmovanja med bankami in drugimi finančnimi organizacijami, ki si želijo zagotoviti močan položaj na trgu posojil in drugih bančnih storitev.
Tekmovanje med bankami velja za stimulativen dejavnik, ki konkurente spodbuja k širitvi palete bančnih storitev, ki jih nudijo, k izboljšanju kakovosti bančnih produktov in istočasno prilagoditvi cen teh izdelkov; spodbuja banke, da uporabljajo bolj učinkovite načine delovanja. Dejavnost bank se po svoji naravi razlikuje od drugih poslovnih področij, v zvezi s čimer ima bančna konkurenca svoje posebnosti. Bančna konkurenca zahteva poseben nadzor s strani regulatornih organov, saj je stabilnost bančnega sistema ključnega pomena za stabilnost gospodarstva kot celote.
Na splošno je bančna konkurenca nepopolna, ker ne izpolnjuje pogojev iz koncepta popolne konkurence. Ni prostega vstopa ali izstopa iz bančnega trga zaradi obstoječih ovir, kot so ugled, poslovna mreža in stroški prehoda. V korporativnem bančnem sektorju so lahko ovire za vstop takšni dejavniki, kot so vzpostavljeni odnosi in informacijska asimetrija. Zato izreki o dobrem počutju nimajo neposredne zveze z bančništvom.
Obstajajo različni načini za oceno konkurence in konkurenčnih položajev podjetij, ki delujejo na trgu. Glavne pristope k ocenjevanju lahko razdelimo na strukturne pristope in nestrukturne pristope za merjenje konkurence. Po drugi strani pa strukturne metode razdelimo na formalne in neformalne. Te metode temeljijo na teoriji industrijske organizacije, medtem ko nestrukturne metode temeljijo na pristopih nove empirične industrijske organizacije. Obstajajo tudi drugi načini za ocenjevanje konkurenčnega položaja podjetja na trgu, kot je "analiza petih silnic" po Porterju. Po tej analizi na podjetje vpliva pet glavnih silnic: konkurenčno rivalstvo, grožnje novincev, nevarnosti substitutov, pogajalska moč dobaviteljev ter pogajalska moč kupcev.
V današnjem času je zaradi hitrega razvoja informacijske tehnologije (IT) le-ta postala sestavni del življenja sodobnih ljudi. V zvezi s tem ni presenetljivo, da informacijska tehnologija prodira v vsa področja poslovanja in bančništvo pri tem ni izjema. V bančnem sektorju se pogosto uporabljajo različne informacijske tehnologije (v nadaljevanju IT), ki omogočajo avtomatiziranje dela na področju opravljanja bančnih poslov, zagotavljanja finančnih storitev. Uporaba informacijske tehnologije omogoča bankam, da bistveno pospešijo proces zbiranja in obdelave podatkov, pretvorbo papirnih dokumentov v elektronsko obliko, da usklajujejo delo številnih podružnic itd. Banke IT ne uporabljajo le za izboljšanje učinkovitosti notranjih procesov, temveč tudi za izboljševanje kakovosti svojih finančnih storitev.
Informacijske tehnologije (IT), kot so internet, l-centralni sistem rezervacij (CRS) in drugi elektronski distribucijski sistemi, lahko obravnavamo kot relativno nov konkurenčni vir, ki ni del starejših teorij in modelov konkurenčne prednosti. Danes raziskovalci trdijo, da IT in internet posebej lahko ustvarita konkurenčno prednost in izboljšata učinkovitost in konkurenčnost.
IT se v bankah pogosto uporablja za avtomatizacijo različnih procesov, ki sestavljajo osnovno dejavnost banke. Uporabo IT v bankah lahko razdelimo na naslednja področja: Core bančništvo, sistemi FrontEnd, sistemi za obdelavo, sistemi za upravljanje odnosov s strankami (CRM), poslovna inteligenca (BI), kreditni sistemi, sistemi za uprav |