Secondary abstract: |
Avtorica razpravlja o rabi slovenskih osebnih zaimkov v 2. osebi, ki v neposrednih stikih med govorci izražajo različne stopnje osebne in družbene (ne)enakosti. Poleg temeljnih družbenih razsežnosti moči/statusa in solidarnosti, ki ju običajno povezujemo z izbiro zaimka v medsebojni interakciji, se dotakne še različne stopnje formalnosti in nekaterih drugih dimenzij, ki prav tako delno določajo izbiro ustreznega zaimka. - Težišče je na primerjavi rabe omenjenih zaimkov v Sloveniji in v diaspori. V Sloveniji sopravila za izbiro zaimkov v 2. osebi razmeroma trdno uveljavljena in njihova raba, predvsem med starejšimi govorci, dokaj dosledna. V severnoameriškem okolju je položaj precej drugačen, saj analiza anketnih odgovorov Slovencev in njihovih potomcev v ZDA in Kanadi kaže, da govorci te zaimke rabijo velikokrat skorajda naključno, medtem, medtem ko je predvsem pri mlajših govorcih opazna izrazita težnja po izključni rabi edninske oblike "ti". Negotovost govorcev glede izbire primernega zaimka je lahko posledica upadajočega znanja slovenskega jezika, možno pa je tudi, da se to vsaj delno dogaja zaradi izredno močnega vpliva angleščine, ki uporablja eno samo obliko (you). V tem smislu je zanimiva naraščajoča raba zaimka "ti" med mlajšimi govorci v Sloveniji, v čemer je možno videti znamenja potencialnih jezikovnih sprememb glede rabe zaimkov pri naslavljanju v slovenščini. |