Povzetek
Several approaches can be employed for information gathering from human sources, differing in their theoretical basis, goals, realisation, and ethical acceptability. The paper critically presents and compares two prevalent approaches to suspect interrogation used by the police. The older, prevalent interrogation approach focuses on obtaining suspects' incriminating statements and admissions, which severely elevates the risk of false confessions. Consequently, this interrogation approach is termed accusatorial or coercive since suspects are forced to admit to a crime. The newer interrogation approach is the information-gathering approach, also known as the investigative interview. It focuses on gathering accurate information in order to exclude or accuse a suspect in a criminal investigation. In comparison with coercive interrogation models, the information-gathering approach has a lower probability of false confessions since suspects are exposed to significantly lower levels of psychological pressure. Moreover, it is ethically more acceptable, has scientific grounds, enables the gathering of more accurate information, and has been found to be at least as ef fective as the coercive approach in criminal investigations. The investigative interview relies mainly on findings from social psychology. An analysis of coercive interrogation models reveals that they have no scientific basis and as such rely mainly on uncorroborat ed common-sense assumptions from authorities. In developed countries, coercive interrogation models are increasingly being replaced by the information-gathering approach, a trend connected with the enforcement of high human rights standards and a higher aware ness of risks associated with coercive interrogation methods by the general public, academia, and professionals alike.
Ključne besede
social psychology;interrogation;police;suspects;coercion;investigative interview;
Podatki
Jezik: |
Angleški jezik |
Leto izida: |
2016 |
Tipologija: |
1.02 - Pregledni znanstveni članek |
Organizacija: |
UM FVV - Fakulteta za varnostne vede |
UDK: |
316.6:343.102 |
COBISS: |
3105002
|
ISSN: |
2350-5141 |
Št. ogledov: |
1273 |
Št. prenosov: |
345 |
Ocena: |
0 (0 glasov) |
Metapodatki: |
|
Ostali podatki
Sekundarni jezik: |
Slovenski jezik |
Sekundarni naslov: |
Policijska zaslišanja skozi prizmo znanosti |
Sekundarni povzetek: |
Za pridobivanje informacij od človeških virov se uporablja več pristopov, ki se med seboj razlikujejo v teoretičnih temeljih, ciljih, izvedbi in etični sprejemljivosti. V članku sta kritično predstavljena in primerjana dva prevladujoča pristopa zasliševanj osumljencev, ki ju uporabljajo v policiji. Starejši in prevladujoč zasliševalski pristop je osredotočen na pridobivanje obremenilnih izjav ali priznanj s strani osumljencev, kar nevarno dviguje verjetnost pridobitve izsiljenega priznanja. Zaradi tega se ta pristop imenuje obtožilni ali prisilni, saj osumljence sili k priznanju. Novejši zasliševalski pristop, imenovan preiskovalni intervju, je osredotočen na pridobivanje točnih informacij, s katerimi policija išče dokaze za izločitev ali obdolžitev osumljenca. Verjetnost za obdolžitev in obsodbo nedolžne osebe je tako manjša, saj so osumljenci manj izpostavljeni psihičnim pritiskom. V primerjavi s prisilnim zasliševalskim pristopom je pristop zbiranja informacij etično bolj sprejemljiv, ima znanstvene temelje, omogoča pridobivanje bolj točnih informacij, pri preiskovanju kaznivih dejanj pa je vsaj toliko učinkovit kot prisilni pristop. V preiskovalno intervjuvanje so vgrajena predvsem spoznanja s področja socialne psihologije. Analiza prisilnih zasliševalskih modelov kaže, da so brez znanstveno- teoretičnih temeljev in so tako zasnovani predvsem na nepreverjenih zdravorazumskih domnevah strokovnih avtoritet. V vsesplošno bolj razvitih državah se prisilni model umika modelu zbiranja informacij, kar je povezano s praktičnim uveljavljanjem visokih standardov varovanja človekovih pravic in z ozaveščenostjo strokovne, akademske ter laične javnosti o tveganjih povezanih s prisilnimi zasliševalskimi metodami. |
Sekundarne ključne besede: |
socialna psihologija;zaslišanje;zasliševanja;policija;osumljenci;prisila;preiskovalni intervju; |
URN: |
URN:NBN:SI |
Vrsta dela (COBISS): |
Znanstveno delo |
Strani: |
str. 18-28 |
Zvezek: |
ǂLetn. ǂ25 |
Čas izdaje: |
18. mar. 2016 |
DOI: |
10.20419/2016.25.440 |
ID: |
10847699 |