Nevenka Bogataj (Avtor)

Povzetek

Družbeni steber je bolj ali manj zapostavljeno področje trajnostnega razvoja, čeprav je za gospodarske ukrepe ključen. Razumemo ga lahko kot temelj pri seznanjanju z značilnostmi spreminjajoče se družbene strukture. Pomemben je zlasti za racionalizacijo javnih služb med gospodarsko krizo. Mreža enot Zavoda za gozdove je namreč lahko uporabna pri opazovanju družbenih kontekstov in odzivu na lokalne posebnosti z gozdnogospodarskimi ukrepi. Družboslovnih raziskav v slovenskem gozdarstvu ni veliko, vendar obstajajo. Kot primer sistemskega pristopa smo preiskusili metodo strukturiranja splošne javnosti. Predstavljena metoda segmentacije je pogosta v marketingu, v slovenskem gozdarstvu pa doslej še ni bila uporabljena. Za analizo kvantitativnih in kvalitativnih podatkov, zbranih z intervjuvanjem udeležencev študijskih krožkov kot oblike skupnostnega učenja, smo uporabili dvostopenjsko analizo gruč. Rezultati kažejo tri skupine udeležencev študijskih krožkov, katerih odgovori temeljijo na njihovi vrednostni usmeritvi. Vloga slovenskega gozdarstva se spreminja in ni neodvisna od njegove notranje dinamike in od raznolikih družbenih kontekstov. Prepoznavanje struktur in dinamike družbe lahko prispeva k racionalizaciji organizacijskih modelov gozdarstva, aktualni v času krize. Utemeljeno posodabljanje obstoječih organizacijskih modelov je namreč možno le ob upoštevanju prioritet različnih segmentov družbe. Zaključujemo s predlogom okrepitve družboslovnega raziskovalno-razvojnega delovanja večnamenskega gospodarjenja z gozdom, še posebej, ker slednjega v Sloveniji določajo prevladujoča zasebna gozdna posest in staranje lastnikov gozda, na kar se z analizami in ukrepi še nismo odzvali.

Ključne besede

forestry;sustainable development;structure of society;segmentation;information flow;knowledge flow;Slovenija;Slovenia;

Podatki

Jezik: Angleški jezik
Leto izida:
Tipologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek
UDK: 630*9(497.4)
COBISS: 1413478 Povezava se bo odprla v novem oknu
ISSN: 0351-3114
Matična publikacija: Zbornik gozdarstva in lesarstva
Št. ogledov: 3184
Št. prenosov: 1286
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Slovenski jezik
Sekundarni naslov: Družbeni kontekst kot steber gospodarjenja z gozdom po načelih trajnosti - slovenski primer
Sekundarni povzetek: Social context as more or less neglected field of sustainable development is crucial for the implementation of forest management measures. We can consider it as a basis to cope with (changing) structure characteristics. Realisation of public services, which we face when coping with economic crisis, might take this into consideration. The Forest Service network serves as a scanner of needs in their social context. It is also a respondent to local specifics in the form of forest management measures. Evidence of research on the social research in Slovenian forestry is weak, although not non-existent. We tested asystem approach, a structuring method of general public. Segmentation, a method presented, is generally known in marketing and has not been used in Slovenian forestry up to now. The two-step clustering analysis of quantitative data gathered with an inquiry of study circles (form of community learning) was used and is described herewith. The results show three general value based segments of study circle participants. The role of Slovenian foresty is changing and is not independent of its dynamic and colourful social contexts, Recognition of the society structure and dynamics may contribute to the rationalisation of organisational models during the crisis period. Hoewer, grounded actualisation of recent organisational models is possible only by considering priorities of the society's segments. We conclude with suggestion for more R&D engagement in the social pillar of multifunctional forest management, in particular as the Slovenian social context is defined by dominance of private property and forest owners' ageing, which are far from being analysed and responded to.
Sekundarne ključne besede: gozdarstvo;trajnostni razvoj;družbena struktura;segmentacija;kroženje informacij;kroženje znanja;
Vrsta datoteke: application/pdf
Vrsta dela (COBISS): Znanstveno delo
Strani: str. 57-65
Zvezek: ǂŠt. ǂ90
Čas izdaje: 2009
Vrsta dela (ePrints): article
Naslov (ePrints): Družbeni kontekst kot steber gospodarjenja z gozdom po načelih trajnosti - slovenski primer
Ključne besede (ePrints): gozdarstvo;trajnostni razvoj;Slovenija;družbena struktura;segmentacija;kroženje informacij/znanja
Ključne besede (ePrints, sekundarni jezik): forestry;sustainable development;Slovenia;structure of society;segmentation;information/knowledge flow
Povzetek (ePrints): Družbeni steber je bolj ali manj zapostavljeno področje trajnostnega razvoja, čeprav je za gospodarske ukrepe ključen. Razumemo ga lahko kot temelj pri seznanjanju z značilnostmi spreminjajoče se družbene strukture. Pomemben je zlasti za racionalizacijo javnih služb med gospodarsko krizo. Mreža enot Zavoda za gozdove je namreč lahko uporabna pri opazovanju družbenih kontekstov in odzivu na lokalne posebnosti z gozdnogospodarskimi ukrepi. Družboslovnih raziskav v slovenskem gozdarstvu ni veliko, vendar obstajajo. Kot primer sistemskega pristopa smo preiskusili metodo strukturiranja splošne javnosti. Predstavljena metoda segmentacije je pogosta v marketingu, v slovenskem gozdarstvu pa doslej še ni bila uporabljena. Za analizo kvantitativnih in kvalitativnih podatkov, zbranih z intervjuvanjem udeležencev študijskih krožkov kot oblike skupnostnega učenja, smo uporabili dvostopenjsko analizo gruč. Rezultati kažejo tri skupine udeležencev študijskih krožkov, katerih odgovori temeljijo na njihovi vrednostni usmeritvi. Vloga slovenskega gozdarstva se spreminja in ni neodvisna od njegove notranje dinamike in od raznolikih družbenih kontekstov. Prepoznavanje struktur in dinamike družbe lahko prispeva k racionalizaciji organizacijskih modelov gozdarstva, aktualni v času krize. Utemeljeno posodabljanje obstoječih organizacijskih modelov je namreč možno le ob upoštevanju prioritet različnih segmentov družbe. Zaključujemo s predlogom okrepitve družboslovnega raziskovalno-razvojnega delovanja večnamenskega gospodarjenja z gozdom, še posebej, ker slednjega v Sloveniji določajo prevladujoča zasebna gozdna posest in staranje lastnikov gozda, na kar se z analizami in ukrepi še nismo odzvali.
Povzetek (ePrints, sekundarni jezik): Social context as more or less neglected field of sustainable development is crucial for the implementation of forest management measures. We can consider it as a basis to cope with (changing) structure characteristics. Realisation of public services, which we face when coping with economic crisis, might take this into consideration. The Forest Service network serves as a scanner of needs in their social context. It is also a respondent to local specifics in the form of forest management measures. Evidence of research on the social research in Slovenian forestry is weak, although not non-existent. We tested asystem approach, a structuring method of general public. Segmentation, a method presented, is generally known in marketing and has not been used in Slovenian forestry up to now. The two-step clustering analysis of quantitative data gathered with an inquiry of study circles (form of community learning) was used and is described herewith. The results show three general value based segments of study circle participants. The role of Slovenian foresty is changing and is not independent of its dynamic and colourful social contexts, Recognition of the society structure and dynamics may contribute to the rationalisation of organisational models during the crisis period. Hoewer, grounded actualisation of recent organisational models is possible only by considering priorities of the society's segments. We conclude with suggestion for more R&D engagement in the social pillar of multifunctional forest management, in particular as the Slovenian social context is defined by dominance of private property and forest owners' ageing, which are far from being analysed and responded to.
Ključne besede (ePrints, sekundarni jezik): forestry;sustainable development;Slovenia;structure of society;segmentation;information/knowledge flow
ID: 10849778
Priporočena dela:
, biodiversity of temperate forest taxa to orient management sustainability by unifying perspectives