vloga zaznane socialne opore in spoprijemanja s stresom
Vanja Ivić (Avtor), Katja Košir (Mentor)

Povzetek

Zaradi nenehnih obremenitev in pomanjkanja časa je stres prisoten pri vseh posameznikih, vendar je še posebej izrazit pri študentih na prehodu v odraslost (Arnett, 2000), saj je to obdobje sprememb in negotovosti, ki od posameznika zahtevajo dobre sposobnosti prilagajanja in spoprijemanja s stresorji. Namen pričujoče raziskave je torej raziskati povezanost med zaznanim stresom, spoprijemanjem s stresom, zaznano socialno oporo in psihološkim blagostanjem. Bolj specifično nas je zanimalo, ali adaptivne in maladaptivne oblike spoprijemanja ter različni viri zaznane socialne opore napovedujejo psihološko blagostanje in moderirajo odnos med zaznanim stresom in psihološkim blagostanjem. V raziskavi je sodelovalo 222 študentov (od tega 87,8 % žensk) iz različnih fakultet slovenskih univerz. Pridobljene podatke smo zbrali s pomočjo vprašalnika o doživljanju stresa, vprašalnika spoprijemanja COPE, multidimenzionalne lestvice zaznane socialne opore in vprašalnika psihološkega blagostanja RPWB. Udeleženci so na slednje odgovarjali v obliki spletnega vprašalnika. Analiza rezultatov je pokazala, da na slovenskem vzorcu študentov zaznana opora prijateljev pozitivno napoveduje psihološko blagostanje, zaznani opori pomembnega drugega in družine pa moderirata odnos med zaznanim stresom in psihološkim blagostanjem. Izogibanje in spoprijemanje, usmerjeno na čustva in iskanje socialne opore, negativno napovedujeta psihološko blagostanje, individualno spoprijemanje, usmerjeno na problem, pa ga napoveduje pozitivno in tudi zmanjšuje negativno povezanost med zaznanim stresom in psihološkim blagostanjem. Vsi viri zaznane socialne opore se pozitivno povezujejo s spoprijemanjem, usmerjenim na čustva in iskanje socialne opore, zaznana opora družine pa se negativno povezuje z izogibanjem.

Ključne besede

magistrska dela;zaznani stres;spoprijemanje s stresom;zaznana socialna opora;viri zaznane socialne opore;psihološko blagostanje;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
Organizacija: UM FF - Filozofska fakulteta
Založnik: [V. Ivić]
UDK: 159.944.4(043.2)
COBISS: 23330824 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 1412
Št. prenosov: 351
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: Perceived stress and psychological well-being
Sekundarni povzetek: Due to constant pressures and lack of time all individuals experience stress, yet stress is particularly prominent in students at the emerging adulthood (Arnett, 2000), since this is a period of change and insecurity that requires from individuals good abilities to adapt and cope with stressors. The purpose of this research was therefore to explore the correlation between perceived stress, coping strategies, perceived social support and psychological well-being. More specifically, we were interested in whether adaptive and maladaptive coping strategies and various sources of perceived social support predict psychological well-being and moderate the relationship between perceived stress and psychological well-being. The study involved 222 students (87.8 % of them women) from various faculties of Slovenian universities. The data were collected using the Perceived Stress Scale, the COPE Inventory, the Multidimensional Scale of Perceived Social Support and the Ryff Scales of Psychological Well-Being (RPWB). Scales were presented to participants in the form of an online questionnaire. For the sample of Slovenian students the analysis of the results showed that perceived support of friends positively predicted psychological well-being, and the relationship between perceived stress and psychological well-being was moderated by the perceived support from the significant other and the family. Avoidance and emotional-focused coping and seeking social support negatively predicted psychological well-being, while individual problem-focused coping positively predicted psychological well-being, and also reduced the negative relationship between perceived stress and psychological well-being. All sources of the perceived social support were found to correlate positively with emotional-focused coping and seeking social support, while the perceived family support was found to correlate negatively with avoidance.
Sekundarne ključne besede: master theses;perceived stress;coping with stress;perceived social support;sources of perceived social support;psychological well being;
URN: URN:SI:UM:
Vrsta dela (COBISS): Magistrsko delo/naloga
Komentar na gradivo: Univ. v Mariboru, Filozofska fak., Oddelek za psihologijo
Strani: III, 79 f., 1 f. pril.
ID: 10858823
Priporočena dela:
, vloga zaznane socialne opore in spoprijemanja s stresom
, diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnje Zdravstvena nega