(magistrsko delo)
Helena Blažinčić (Avtor), Cirila Hlastan-Ribič (Mentor), Sonja Šostar-Turk (Komentor)

Povzetek

Uvod: Adolescenca je obdobje razvoja in rasti človeka, mladost pa je dinamično življenjsko obdobje. To dinamično obdobje prizadeva vse segmente življenja, tudi skrb za zdravje. Prehranjevalne navade, kajenje, pitje alkohola, gibanje in debelost so v veliki meri povezani z zdravstvenimi rezultati v prihodnosti, če pride do nezaželenih zdravstvenih vedenj. Namen raziskave je bil ugotoviti prevalenco dejavnikov tveganja za pojav nenalezljivih kroničnih bolezni med študenti, in sicer: bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni tipa 2, kroničnih bolezni dihal, raka, ciroze jeter, bolezni kosti in sklepov, bolezni ustne votline, povišanega krvnega tlaka. V raziskavi je sodelovalo 160 anketirancev. Metodologija: Uporabili smo kvantitativno metodologijo. Predstavili smo povezanost določenih spremenljivk pri dveh skupinah študentov. Za raziskavo smo prilagodili anketni vprašalnik, povzet po projektu CINDI: »Z zdravjem povezan vedenjski slog 2012« (Nacionalni inštitut za javno zdravje Slovenija). Z anketo smo zbrali podatke med študenti študijskega programa 1. stopnje Zdravstvena nega Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru v Sloveniji in študenti študijskega programa 1. stopnje Zdravstvena nega Univerze uporabnih znanosti Savonia na Finskem. Vse podatke smo statistično obdelali s programoma Excel in Statistical Package for the Social Sciences (SPSS). Za potrjevanje hipotez smo uporabili test hi-kvadrat. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da obstaja razlika med anketiranima skupinama in njihovim zdravstvenim vedenjem. Slovenski študenti so bolj izpostavljeni kajenju, se bolj nezdravo prehranjujejo, pijejo več alkohola in so manj telesno dejavni. Razprava in zaključek: Na podlagi rezultatov raziskave smo izdelali predlog za preventivne ukrepe s področja javnega zdravja in zdravstvene zaščite študentov. V procesu kreiranja zdravstvene politike naj bi bili študenti tisti, ki bi dali predloge iz svoje perspektive. Slovenija naj bi sprejela zdravstveno politiko s področja javnega zdravja, ki poroča o pozitivnih rezultatih.

Ključne besede

študentska populacija;prehranjevalne navade;socioekonomski status;dejavniki tveganja za zdravje;nenalezljive bolezni;kronične bolezni;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
Organizacija: UM FZV - Fakulteta za zdravstvene vede
Založnik: [H. Blažinčić]
UDK: 613.2:37.091.212.5(043.2)
COBISS: 2368164 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 1878
Št. prenosov: 182
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: Eating habits and socioeconomic status can affect the health of the student population
Sekundarni povzetek: Introduction: Adolescence is a life period characterized by growth and development, and within that period, youth is perhaps the most dynamic one. This period has long lasting impact on all aspects of life, including health behaviors. Eating habits, smoking, alcohol consumption, physical activity and obesity during the youth period, have shown to have direct impact on future health outcomes as it relates to unwanted health behaviors. The study was conducted with a sample of 160 students, with the aim to determine the risk of cardiovascular diseases, type 2 diabetes, chronic lung diseases, cancer, liver cirrhosis, musculoskeletal disorders, oral cavity diseases, high blood pressure and the occurrence of health risk factors among the respondents. Methodology: Quantitative statistical methodology was used in the data interpretation. We presented the connection between dedicated variables among two student groups. For this purpose, we modified a questionnaire taken from the CINDI project entitled: »Z zdravjem povezan vedenjski slog 2012« (National Institute for Public Health Slovenia). The questionnaire collected data among students with a Bachelor's Degree in Nursing at Faculty of Health Sciences at University of Maribor in Slovenia, and students with a Bachelor's Degree in Nursing of Savonia University of Applied Sciences in Finland. Data was statistically processed with Excel and Statistical Package for the Social Sciences (SPSS) programs. A Chi Square Test was used. Results: The results confirmed the difference between the two study groups and their health behaviors. Students in Slovenia are more exposed to smoking, more likely to eat unhealthy, consume alcohol more often, and are less physically active. Discussion and conclusion: Based on these results, we have created basic guidelines for preventative actions in the public health domain, and the health protection of the students. During the development process of the “preventative care policies”, students (as the main stakeholders) should provide direct input. Slovenia should consider adopting these health policies that may result in positive results.
Sekundarne ključne besede: student population;young addults;eating habits;socio-economic status;health risk factors;noncommunicable diseases;chronic diseases;Feeding Behavior;Students;Slovenia;Prehranjevalno vedenje;Študenti;Slovenija;
URN: URN:SI:UM:
Vrsta dela (COBISS): Magistrsko delo/naloga
Komentar na gradivo: Univ. v Mariboru, Fak. za zdravstvene vede
Strani: XIV, 79 str., [10] str. pril.
ID: 10859212