ǂa ǂcase of the city of Pilsen, Czech republic
Alena Matušková (Avtor), Magdalena Rousová (Avtor)

Povzetek

The article deals with the development of the labour market in the city of Pilsen after 1989, which was significantly influenced by the transformation of the local industry. Apart from the traditional indicators of the labour market, the authors also deal with the proportion of foreign workers. Over the past decade, a dramatic growth of foreigners has been depicted, which was caused by the arrival of foreign investors in Pilsen as these have created a number of job opportunities for less qualified workers. The aim of the contribution is to identify both positive and negative social aspects of life in Pilsen as these are influenced by the development of the situation on the labour market in the city and also to monitor the internal and external factors influencing the development.

Ključne besede

Češka;Plzen;ekonomski razvoj;kvaliteta življenja;družbene razmere;ekonomska kriza;družbeni problemi;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija: UM FF - Filozofska fakulteta
UDK: 308(437.3Plzen):338.124.4
COBISS: 267975936 Povezava se bo odprla v novem oknu
ISSN: 1854-665X
Matična publikacija: Revija za geografijo
Št. ogledov: 563
Št. prenosov: 55
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: Izbrani socialni vidiki kakovosti življenja na primeru mesta Plzen
Sekundarni povzetek: Mesto Plzeň je regionalno središče zahodnega dela Češke. Zaradi bližine gospodarsko razvite Bavarske in zaradi ugodnih prometnih povezav z bližnjimi regionalnimi središči, je bil Plzeň zanimiva lokacija za tuje investitorje. Po spremembi gospodarskega sistema je sicer prišlo do propada nekaterih podjetij, vendar so se v istem času pojavili številni investitorji iz zahodne Evrope, ki so v Plzňu postavili nove industrijske obrate, oživili proizvodnjo v nekdanjih obratih, številni pa so vlagali v razvoj trgovine. Gospodarsko prestrukturiranje po letu 1990 zato mesta Plzeň ni prizadelo v enaki meri kot številna druga območja v Češki. Nasprotno, da bi ugodili povpraševanju po zemljiščih za gospodarske dejavnosti, je mesto Plzeň uredilo največjo industrijsko cono Bory. V novo industrijsko cono so svoje proizvodne obrate preselila številna nemška podjetja, nastal je tehnološki park ter inovacijski center. S tem se je število zaposlenih v Plzňu zelo povečalo. Struktura plzenske industrije še vedno obsega veliko delovnih mest za manj kvalificirano delovno silo, za kar pa med domačini ni bilo dovolj zanimanja. V Plzeň so se priselili številni delavci iz drugih držav Vzhodne Evrope, predvsem iz Slovaške, Ukrajine, Moldavije, Kambodže in Vietnama. S tem se je nacionalna sestava v mestu precej spremenila. Delež tujih delavcev je kar 16,3% med vsemi aktivnimi, delež tujih delavcev v državi znaša 6,4%. V gospodarski krizi, ki je zajela evropske države, so prvi izgubili delo prav tuji delavci. Vendar jih velika večina ni zapustila Češke, temveč se je povečal obseg ilegalnih priseljencev, dela na črno in sive ekonomije. Pojavljajo se novi socialni problem povezani z revščino, asimilacijo in negativnim odnosom do tujcev.
Sekundarne ključne besede: Češka;Plzen;ekonomski razvoj;kvaliteta življenja;družbene razmere;ekonomska kriza;družbeni problemi;
URN: URN:NBN:SI
Vrsta dela (COBISS): Znanstveno delo
Strani: str. 25-35
Letnik: 7
Zvezek: ǂ[št.] ǂ2
Čas izdaje: 2012
ID: 10925295