diplomsko delo - visokošolski strokovni študij - 1. stopnja
Povzetek
Čisti jelševi sestoji v Sloveniji obsegajo majhen delež skupne gozdne površine, vendar so kljub temu ekološko in gospodarsko pomembni. Usmerjanje razvoja takih sestojev je mogoče z ustreznimi gojitvenimi modeli. Leta 1967 so v Polanskem logu v ta namen postavili prve raziskovalne ploskve. Vsaka ploskev je bila razdeljena na tri polja z različnimi načini dela: brez ukrepanja, zmerno redčenje in močno redčenje. Leta 2018 smo ponovno izmerili prsni premer, ocenili plastovitost, vitalnost, tendenco, gozdnogojitveno vlogo, dolžino krošnje in splošno kakovost dreves. Desetim drevesom na vsakem polju smo izmerili še višino. Ugotovljeno je bilo, da drevesa na vseh poljih dosegajo precej manjše debelinske prirastke, kot bi pričakovali. Med polji z zmernim redčenjem in brez ukrepanja razlike v debelinskem prirastku niso bile dokazane. Drevesa na obeh načinih dela so v povprečju v debelino prirasla 0,33 cm/leto. Razlike so bile dokazane med letnim debelinskim prirastkom na poljih z močnim redčenjem (0,37 cm/leto) in preostalima načinoma dela. Nekoliko več so prirasla dominantna drevesa na vseh načinih dela, vendar razlike v letnem debelinskem prirastku med načini dela niso bile dokazane. Majhne razlike so lahko posledica nedoslednega izvajanja redčenj oziroma premajhne intenzivnosti. V primerjavi z gojitvenimi modeli z manjšim številom izbrancev sta gostota in temeljnica proučevanih sestojev precej višji, debelinski prirastki pa manjši.
Ključne besede
črna jelša;redčenje;debelinski prirastek;Polanski log;
Podatki
Jezik: |
Slovenski jezik |
Leto izida: |
2018 |
Tipologija: |
2.11 - Diplomsko delo |
Organizacija: |
UL BF - Biotehniška fakulteta |
Založnik: |
[S. Lendvai] |
UDK: |
630*24+630*17(497.4)(043.2)=163.6 |
COBISS: |
5182118
|
Št. ogledov: |
1470 |
Št. prenosov: |
561 |
Ocena: |
0 (0 glasov) |
Metapodatki: |
|
Ostali podatki
Sekundarni jezik: |
Angleški jezik |
Sekundarni naslov: |
Response of black alder (Alnus glutinosa L.) to selective thinning of different intensity in Polanski log between 1967-2018 |
Sekundarni povzetek: |
Pure black alder stands in Slovenia make up a small part of total forest land but are nevertheless ecologically and economically significant. Steering the development of such stands is possible with appropriate silvicultural models. In 1976, first research plots were established in Polanski log for this purpose. Each of the plots was divided into three fields with different treatment: no intervention, moderate thinning and strong thinning. In 2018, the diameter at the breast height was measured and the social status, vitality, tendency, silvicultural role, crown length and overall quality of trees were estimated. The height of ten trees in each of the fields was also measured. The findings showed lower diameter increment of trees than expected. There were no statistically significant differences in diameter increment of the trees that were in the fields with moderate thinning and those with no intervention; these trees had an average diameter growth of 0.33 cm/year. There were, however, significant differences in the diameter increment between the trees that have undergone strong thinning (0.37 cm/year) and those with the other two treatment regimes. The diameter growth of dominant trees compared to all trees was higher; still there were no statistically significant differences among treatments. This may be due to inconsistent thinning or insufficient intensity. Compared to silvicultural models with fewer crop trees, the density and basal area of the analyzed stands were significantly higher, while the diameter increment was lower. |
Sekundarne ključne besede: |
black alder;thinning;increment diameter;Polanski log; |
Vrsta dela (COBISS): |
Diplomsko delo/naloga |
Študijski program: |
0 |
Konec prepovedi (OpenAIRE): |
1970-01-01 |
Komentar na gradivo: |
Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire |
Strani: |
IX, 60 str. |
ID: |
10959960 |