Zunanji objektivni videz nepristranskosti v pravosodju

(magistrsko diplomsko delo)

Povzetek

Zunanji objektivni videz nepristranskosti je pojem, ki se mu v judikaturi Evropskega sodišča za človekove pravice in nacionalnih sodišč pripisuje vedno večji pomen. Urejen je tako na nivoju mednarodnega prava kot tudi skozi državno pozitivno urejanje in avtonomno pravo. Gre za pojem, ki je vsebinsko oblikovan zelo abstraktno in odprto, zato je njegova aplikacija v praksi težavna. Presoja o njem je torej do določene mere zelo subjektivna, kar odpira vrata številnim problemom in polemikam. S pomočjo avtonomnega prava se poskuša s kodifikacijo poklicne etike oblikovati enotnejši pristop, ki bi sodnikom nudil predvsem etične usmeritve pri njihovih dejanjih, tako v poklicnem kot tudi v zasebnem življenju. Sem sodijo predvsem ravnanja na področjih, katera dopustnost je za člane splošne javnosti samoumevna. Pod vprašaj se postavi meja dovoljenosti svobode govora, opravljanja nekaterih funkcij, svoboda ravnanj v okviru materialnega procesnega vodstva pa tudi, v kolikšni meri lahko etični postulati kodificirane etike zavezujejo v zasebnem življenju. Gre za občutljivo tematiko, saj si pogosto naproti stojijo ustavne pravice, ki pripadajo tudi sodnikom, in etične zaveze, ki so jih slednji sprejeli s prevzemom sodniške funkcije. Enoznačni odgovor na to kompleksno vprašanje ni mogoč, saj zahteva konstruktivno in objektivno presojo okoliščin vsakega konkretnega primera posebej. Na drugi strani pa se s kodifikacijo etike omogoča javnosti, da se seznani z etičnimi zavezami nosilcev sodniških funkcij, kar pripomore k temu, da družba v položaju sodnika ne zazna zgolj forme, ampak slednjo napolni z vsebino. Javnost je neločljiv del zunanjega objektivnega videza nepristranskosti, ki skupaj z drugimi komponentami tvori celoto. A tudi splošna javnost ni homogen pojem, ampak je razdrobljena pod težo številnih mnenj, stališč in pogosto pavšalnih prepričanj o pravosodju kot celoti. Pod vplivom senzacionalističnega poročanja medijev se ustvarja družbena klima, ki je ob odsotnosti vsakega strokovnega in objektivnega podtona podvržena negativnemu vrednotenju vsakega koraka ali sprejete odločitve v okviru delovanja sodnega kolesja. Javnost postaja nezainteresirana za vsako kritično vrednotenje informacij, ki jih podajo množični mediji. To nas pripelje do situacije, ko slepo sprejemanje vsake informacije brez kritičnega pristopa do vprašanja njene resničnosti vodi v intelektualno in čustveno otopelost.

Ključne besede

zunanji objektivni videz nepristranskosti;pravosodje;etika;Kodeks sodniške etike;svoboda govora;materialno procesno vodstvo;izvensodne dejavnosti;javnost;magistrske diplomske naloge;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2018
Tipologija:	2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:	UL PF - Pravna fakulteta
Založnik:	[U. Crnek]
UDK:	340.1:347.9(043.2)
COBISS:	16393041
Št. ogledov:	1841
Št. prenosov:	538
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	The appearance of impartiality in the judicial system
Sekundarni povzetek:	An outward objective appearance of impartiality is a concept attributed increasing importance in the case law of the European Court of Human Rights and national courts. It is governed both by international law and by national regulations and autonomous law. As the content of the concept itself is abstract and vague, its application in practice is difficult. To a certain extent, assessment of the appearance of impartiality is highly subjective, which opens many issues and causes much controversy. By means of autonomous law, codification of professional ethics is an attempt to create a more unified approach that would primarily offer judges’ ethical guidelines on their acts in their private and professional lives. Such acts mainly include actions in the areas where admissibility for members of the general audience is taken for granted. Freedom of expression, the right to perform certain functions, actions allowed in the substantive conduct of proceedings and, last but not least, the extent to which ethical postulates bind judges in their private lives are all being challenged. This is a sensitive topic, as the constitutional rights innate to judges are often against ethical postulates that judges have adopted with their roles. An unambiguous solution to such a complex question is not possible, as it requires a constructive and objective estimation of all the aspects and circumstances on a case-by- case basis.. On the other hand, the codification of professional ethics enables the general public to become acquainted with judges’ ethical commitments, which contributes to an understanding of the judiciary’s role in society. The public is an inseparable part of objective impartiality, forming a complete concept with other components. Still, the general public is not a homogenous concept, as it often crumbles under the heavy weight of different opinions, views and general opinions on jurisdiction as a whole. Under the influence of sensational media coverage we are witnessing creation of a social climate, which, in the absence of any professional and objective judgment, is subjected to a negative evaluation of every step taken or decision made by judges. Members of the general public are losing interest in any critical evaluation of the information provided by the mass media. Blindly accepting information without any critical approach to its truthfulness leads to intellectual and emotional apathy.
Sekundarne ključne besede:	appearance of impartiality;judicial system;ethics;Code of judicial ethics;freedom of expression;substantive conduct of proceedings;general public;
Vrsta dela (COBISS):	Magistrsko delo/naloga
Študijski program:	0
Konec prepovedi (OpenAIRE):	1970-01-01
Komentar na gradivo:	Univ. v Ljubljani, Pravna fak.
Strani:	VII, 66 f.
ID:	10960813