magistrsko delo
Andreja Intihar (Avtor), Matjaž Glavan (Mentor), Marina Pintar (Komentor)

Povzetek

Varovanje voda in kmetijskih zemljišč je izjemno pomembno za našo kakovost življenja. Vodovarstvena območja imajo stroge režime varovanja. Zato je VVO 0 izločen iz določevanj TVKZ. V Sloveniji imamo 353.990,7 ha vodovarstvenih območij. Namen naloge je določiti kakovost zemljišč, ki so vključena v VVO. Za dokazovanje hipoteze, da med različnimi stopnjami varovanj ni razlik, smo izbrali VVO za vodno telo vodonosnika Apaškega polja, Dravsko-Ptujskega polja, Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane ter Selniške dobrave, ki imajo 73.153,8 ha skupne površine. Obravnavanim VVO smo po modelu primernosti določili skupne točke, ki jih določa Pravilnik za določitev predloga trajno varovanih kmetijskih zemljišč. S programom ArcGis smo izrisali karte posameznih VVO in karte skupnih točk. Od vseh štirih VVO ima največje število skupnih točk Dravsko-Ptujsko polje (15 točk). Za dokazovanje druge hipoteze, ki pravi, da imajo VVO večje število skupnih točk kot tista, ki niso vključena v VVO, smo izbrali 4 občine. Te občine imajo parcele, ki niso vključene v VVO, in parcele, ki so vključene v VVO, ki smo jih obravnavali v nalogi. Izrisali smo karte strateško pomembnih območij (izjemno pomembno, zelo pomembno, pomembno ter ostala območja) ter VVO in ugotovili, da je Apaško polje najboljše, saj večji delež parcel leži na izjemno pomembnem območju. Ostala VVO so bolj ali manj razdrobljena po strateško pomembnih območjih.

Ključne besede

vodovarstvena območja;trajno varovana kmetijska zemljišča;režimi varovanja;skupne točke;strateško pomembna območja;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
Organizacija: UL BF - Biotehniška fakulteta
Založnik: [A. Intihar]
UDK: 502.13:502.171:546.212:504.5:661.16(043.2)
COBISS: 9052537 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 741
Št. prenosov: 415
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: Determination of areas of permenetly protected agricultural lands on water protected areas
Sekundarni povzetek: Protecting water and farm land is ver important for our quality of life. Water protected areas (WPA) have very strict protection regimes. Because of these regimes, WPA 0 and WPA I are excluded from determinaton of permanently protected agricultural land. We have 353,990.7 ha of water protected ares in Slovenia. Purpose of this thesis, is to determine the quality of land that is included in WPA. To prove the hypothesis that there are no differences betwen protection regimes, we selected WPA for the aquatic body of the aquifier of Apaško field , Dravsko – ptujsko field, Ljubljansko barje and Ljubljana surroundings and Selniška dobrava, which have 73,153.8 ha together. According to the model of appropriateness, we determined common points for the selected WPA, by the Rules for determing the proposal of permanently protected agricultural land. We draw maps for WPA and common points, with ArcGis program. There are no differences between different protection regimes. The highest number of points is in Dravsko – ptujsko polje (15 points). To prove the second hypothesis, which says that WPA has larger number of common points, than those not included in WPA, four munucipalities were selected. These municipalities have land that is not included in WPA and land that are included in WPA which we studied in the assignment. We also drew a map of strategically important areas (extremely important, very important, important and other areas) and WPA. We found that Apaško filed has the best land, because most of the area is in extremely important areas. The other chosen WPA, are scattered of strategically important areas.
Sekundarne ključne besede: water protected areas;permanently protected agricultural land;security regimes;common points;strategically important areas;
Vrsta dela (COBISS): Magistrsko delo/naloga
Študijski program: 0
Komentar na gradivo: Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Oddelek za agronomijo
Strani: XI, 51 f., [18] f. pril.
ID: 10975273