Pravljična resnica in družbena resničnost

analiza pravljic Svetlane Makarovič in Anje Štefan

Katja Kožuh (Avtor), Boris A. Novak (Mentor)

Povzetek

V magistrskem delu obravnavamo pravljico. Na začetku se posvečamo zgodovini raziskovanja pravljic in različnim pristopom k pravljičnemu tekstu, nato pa ugotavljamo, kako se je skozi čas razvijala kategorija otroštva, kako smo prišli do pojmovanja otroka, kot ga poznamo danes. V nadaljevanju se posvečamo literarnoteoretskim definicijam. Poskušamo definirati mladinsko književnost, ki se kaže kot nadrejeni pojem pravljici, nato pa se z nizi definicij približujemo tudi njej sami. Izkaže se, da je enotna definicija pravljice pravzaprav neulovljiva, da pa je najpogosteje izenačena z ljudsko pravljico. Posvetimo se tipologiji Dragice Haramija in izpostavimo pomen Hansa Christiana Andersena, čigar model predstavlja most med klasično avtorsko in sodobno pravljico. V nadaljevanju prikažemo, kako so se naše pravljičarke vključevale v evropske razvojne tokove pravljičarstva, in izrišemo sončno in senčno podobo otroka, ki sta v slovenski mladinski književnosti prisotni že od začetka, pod ti kategoriji pa umeščamo tudi Svetlano Makarovič in Anjo Štefan. Da bi lažje prikazali kakovost njunih del, izrišemo problematiko kiča in izpostavimo kritičen pogled na najbolj priljubljene klasične zbirke pravljic. V analitičnem delu izpostavimo Vladimirja Proppa in ob njem osvetlimo naš način približevanja pravljičnim tekstom. Oblikujemo deset glavnih resnic, ki se najizraziteje pojavljajo v pravljičarskih opusih obravnavanih avtoric. Tekom analize jih prikazujemo in tako tudi dokažemo teze. Ne nazadnje prav zaradi kompleksnih resnic, ki jih pravljice vsebujejo, potrdimo misel, da so pravljična besedila primerna tudi za odraslega bralca, ki lahko prav zaradi 'odraslega' gledišča pravljice na novo razišče in uvidi odgovore tudi na zahtevna bivanjska vprašanja.

Ključne besede

literarne zvrsti;pravljica;slovenska književnost;otroška književnost;avtorska pravljica;magistrska dela;Makarovič;Svetlana;1939-;Štefan;Anja;1969-;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2018
Tipologija:	2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:	UL FF - Filozofska fakulteta
Založnik:	[K. Kožuh]
UDK:	821.163.6.09-343
COBISS:	67079522
Št. ogledov:	678
Št. prenosov:	211
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni povzetek:	In this master's thesis we are dealing with fairy tales. At the beginning we pay attention to the history of researching fairy tales and various approaches towards fairy-tale text, and then we observe how the category of childhood has developed over time and how we came to the concept of a child as we know it. In the next part we are focusing on definitions of literary theory. We try to define young adult literature which can be interpreted as a superior term towards the fairy tale, and then, with a string of definitions, we approach the fairy tale itself. It turns out that a unified definition of the fairy tale is actually elusive and it is most frequently compared with the folk tale. We focus on Dragica Haramija%s typology and highlight the importance of Hans Christian Andersen whose model represents a bridge between the classical authorial and modern fairy tale. In the following part we show how our fairy tale writers joined European development movement of storytelling. We illustrate the sunny and the sombre type of the child which have both been present in the Slovenian young adult literature since the beginning, and under these two categories we also classify Svetlana Makarovič and Anja Štefan. In order to show the quality of their works more easily, we address the issue concerning kitsch and we also put forward the critical view on the most popular classical fairy tale collections. In the analytical part we feature Vladimir Propp and alongside him we accentuate our method of drawing nearer to fairy-tale texts. We form ten fundamental truths that most distinctively appear in the fairy tales of the authors in question. We show them during the analysis and thus also confirm the hypotheses. All in all, due to complex truths that can be found in fairy tales, we prove the theory that fairy-tale texts are suitable for an adult reader who can, owing to their %adult% viewpoint, rediscover fairy tales and also see the answers to demanding existential questions.
Vrsta dela (COBISS):	Magistrsko delo/naloga
Komentar na gradivo:	Univ. v Ljubljani, Filozofska fak., Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo
Strani:	118 str.
ID:	10975279