Sekundarni povzetek: |
V zadnjih letih se je močno povečala količina daljinskih satelitskih opazovanj (meritev), tako atmosferskih aerosolov in redkih plinov, katerih vsebnosti se prostorsko in časovno spreminjajo, kot tudi iz meritev sevalnosti izluščenih navpičnih profilov vlage in temperature. Ta trend povečevanja daljinskih opazovanj se bo nadaljeval z izstrelitvijo satelitov Aeolus in EarthCARE. Pričakovano je, da bo Aeolus še posebej v tropih precej izboljšal točnost vetra v analizi, t.j. začetnem pogoju za meteorološko napoved. Vseeno pa bo skupno meritev vetra še vedno mnogo manj kot ostalih meritev, zato bo ta v začetnem pogoju še vedno precej odvisen od natančnosti prejšnje kratkoročne napovedi, ozadja, in načina predstavitve kovarianc napak ozadja.
V tej študiji ocenjujejmo možnost luščenja polja vetra iz meritev koncentracije vlage in aerosolov ter opazovanj ostalih masnih spremenljivk (npr. temperature) s pomočjo štiridimenzionalne variacijske asimilacije opazovanj (4D-Var). V 4D-Var se namreč z integracijo enačb atmosferskega modela znotraj asimilacijskega okna informacija o opazovani količini prostorsko in časovno porazdeli ter vpliva tudi na ostale spremenljivke. Točneje, opazovanja mase vsebujejo tudi informacijo o advekciji z vetrom. Z dobrim poznavanjem količin, ki se z vetrom advektirajo, lahko torej vetru “sledimo” (ang. wind tracing). V praksi je zaradi nezvezne, nelinearne dinamike vlažnih procesov ter mnogih procesov aerosolov, ki ne ohranjajo skupne mase, luščenje vetra zahtevno in podvrženo napakam. Kljub temu so nekatere pretekle študije že pokazale, da v 4D-Var asimilaciji opazovanja vlage močno vplivajo na polje vetra tako v tropskih predelih kot v zmernih širinah.
Problem luščenja vetra v 4D-Var študiramo s srednje zahtevnim prognostičnim modelom s predpisanim vertikalnim profilom, ki simulira nelinearne interakcije med vetrom, temperaturo, vlago in aerosoli. Model vključuje preprost fizikalni opis kondenzacije in vpliv pri tem sproščene latentne toplote na atmosfersko dinamiko, nasičena vlažnost pa je temperaturno odvisna. Prognostična enačba za skupno razmerje mešanosti aerosolov opisuje zgolj procesa, ki najbolj vplivata na spreminjanje prostorske porazdelitve aerosolov: advekcijo in izpiranje aerosolov s padavinami. 4D-Var asimilacija je formulirana v inkrementalnem načinu. Kontrolna spremenljivka za vlago je transformirana relativna vlažnost. Dinamične spremenljivke (horizontalni komponenti vetra in temperatura) so projicirane na ekvatorialne valove in asimilirane multivariatno, vlaga in aerosoli pa so asimilirani univariatno.
Vsi eksperimenti v študiji so tipa OSSE (ang. observing system simulation experiment, t.j. eksperiment, kjer so opazovanja simulirana) in so pripravljeni v tropski domeni, kjer je negotovost vetra v analizi operativnih prognostičnih modelov največja. Rezultati študije kažejo, da je luščenje vetra v nenasičeni atmosferi tako iz opazovanj vlage kot aerosolov najbolj odvisno od prostorske gostote in natančnosti opazovanj ter časovne pogostosti opazovanj in dolžine asimilacijskega okna. Prvi dve opišeta gradiente v poljih snovi, drugi dve pa dajeta informacijo o advekciji. Če je atmosferski tok linearen, potem je prostorska gostota opazovanj bolj pomembna kot njihova pogostost, obratno pa velja v nelinearnem toku. Izkaže se, da je uspešnost luščenja vetra funkcija nelinearnosti asimilacijskega problema.
V nasičeni atmosferi se analiza vetra, pridobljena z asimilacijo opazovanj vlage, močno izboljša, če asimiliramo še opazovanja temperature. Intenziteta kondenzacije je namreč odvisna od najmanjše spremembe nasičene vlažnosti, torej tudi od temperature. 4D-Var s perfektnim modelom atmosfere lahko v primeru, ko opazovanja zadosti dobro opišejo prostorske gradiente, izlušči informacijo o vetru tudi v območjih s padavinami in močno nelinearno dinamiko.
Luščenje vetra iz opazovanj aerosolov v nasičeni atmosferi je precej zahtevnejše. V tem primeru je glavni proces, ki spreminja porazdelitev aerosolov, izpiranje. Majhna začetna napaka v termodinamičnih poljih (vlaga, temperatura) ozadja se v procesu asimilacije še poveča. Ta pozitivna povratna zanka povsem uniči analizo vetra. Rezultati kažejo tudi, da je asimilacija aerosolov z učinkom na polje vetra smiselna, če je magnituda neznanih izvirov/ponorov aerosolov manjša od magnitude advekcije.
Nazadnje je potencial luščenja vetra ocenjen še kvantitativno z ansamblom eksperimentov in asimilacijskim modelom z modelsko napako, pri čemer variiramo model kovarianc napak, razpoložljivost in natančnost opazovanj ter druge asimilacijske nastavitve. |