diplomsko delo
Sara Regina (Avtor), Petra Ferk (Mentor)

Povzetek

Učinkovito upravljanje zavarovanih območij narave je ključnega pomena za ohranjanje biotske pestrosti, ta pa je nepogrešljiva za človeka. Rastline in živali nam nudijo različne ekosistemske storitve, kot so proizvajanje kisika in poraba ogljikovega dioksida, čiščenje zraka, zagotavljanje hrane in še bi lahko naštevali. V Sloveniji imamo, kljub svoji majhnosti, veliko zavarovanih območij, ki so zaščitena tako z evropsko kot tudi z nacionalno in lokalno zakonodajo. Kot širša zavarovana območja štejejo krajinski parki, za katere Zakon o ohranjanju narave predvideva, da se jih upravlja po modelu javnega zavoda, režijskega obrata ali koncesije, pri čemer je koncesionar lahko pravna oseba javnega ali zasebnega prava. Primera upravljanja prek režijskega obrata v Sloveniji nimamo, druga dva pa imata vsak svoje prednosti in slabosti. V nalogi smo na podlagi analize treh primerov proučili vse načine upravljanja, ki so prisotni v praksi: Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib upravlja koncesionar, ki je oseba javnega prava, Krajinski park Sečoveljske soline pa upravlja koncesionar, ki je zasebna družba, Krajinski park Ljubljansko barje ima za upravljavca javni zavod, ki ga je ustanovila država oziroma Ministrstvo za okolje in prostor. V nalogi smo iskali odgovor na raziskovalno vprašanje, ali je izbrani model upravljanja s Krajinskim parkom Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib najprimernejši. Rezultati analize so pokazali, da ima vsak od modelov svoje prednosti in pomanjkljivosti.

Ključne besede

Ni podatka o ključnih besedah

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.11 - Diplomsko delo
Organizacija: FDŠ - Fakulteta za državne in evropske študije
Založnik: [S. Regina]
UDK: 712:005(497.4)(043.2)
COBISS: 2053221046 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 136
Št. prenosov: 18
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni povzetek: Effective management of protect areas in nature is of key importance for conservation of biodiversity, which is indispensable to the human being. Plants and animals provide various services of the ecosystem, such as oxygen production and consumption of carbon dioxide, air purification, a food source and much more. Despite its size, Slovenia has several protected areas, secured by the European as well as national and local legislation. Regional parks are classified as larger protected areas, and the Nature Conservation Act (ZON) defines the parks are managed by the model of a public institution, general facility or concession; the concession holder can either act as a legal entity of public or private law. There are no examples of general facility management in Slovenia, and the remaining two list advantages and disadvantages. This thesis studies by analysis three examples of each management option, present in practice: the Tivoli, Rožnik and Šišenski Hrib Regional Park is managed by a concession holder as a legal entity of public law, the Sečoveljske Soline Regional Park is managed by a concession holder, which acts as a private company, and the Ljubljansko Barje Regional Park, managed by a public institution, established by the government or the Ministry of the Environment and Spatial Planning. This thesis attempts at answering the research question, whether the selected management model in the Tivoli, Rožnik and Šišenski Hrib Regional Park is the most appropriate one. The analysis of the results introduced advantages and disadvantages of the each management model.
Sekundarne ključne besede: Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib;Diplomske naloge;Upravljanje;Slovenija;Krajinski park Ljubljansko barje;Krajinski park Sečoveljske soline;
Vrsta dela (COBISS): Diplomsko delo/naloga
Komentar na gradivo: Fak. za državne in evropske študije
Komentar vira: Dipl. delo 1. stopnje bolonjskega študija;
Strani: VII, 58 str.
ID: 10980721