diplomsko delo
Katja Kadić (Avtor), Damjan Slabe (Recenzent), Nina Hiti (Mentor), Eva Dolenc (Komentor)

Povzetek

Uvod: Za športno plezanje, ki se je najprej razvilo kot smer alpinizma, se je v Sloveniji povečalo zanimanje v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja. Deli se na balvansko in težavnostno plezanje (v naravi ali v dvorani) ter na športno plezanje večraztežajnih smeri. Z večjo popularnostjo in večjim številom udeležencev se pri športnem plezanju povečuje tudi število nastalih poškodb. Tako športni plezalci – tekmovalci kot tudi osebe, ki se ukvarjajo s poučevanjem športnega plezanja, morajo znati hitro in pravilno ukrepati in ustrezno dajati prvo pomoč. Namen: Ugotoviti raven teoretičnega znanja prve pomoči vaditeljev, inštruktorjev in trenerjev športnega plezanja ter športnih plezalcev s pridobljenim nazivom s strani Komisije za športno plezanje, pri najpogostejših poškodbah nastalih pri športnem plezanju. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Zbiranje podatkov je potekalo s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, ki je bil preko e-pošte in družabnih omrežij posredovan športnim plezalcem z nazivom ter vaditeljem, inštruktorjem in trenerjem športnega plezanja po celotni Sloveniji. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 288 anketirancev, od tega 191 športnih plezalcev s pridobljenim nazivom in 97 oseb, ki se ukvarjajo s poučevanjem športnega plezanja (pedagoška skupina). 82 % oseb iz pedagoške skupine in 75 % športnih plezalcev pozna pravilno ravnanje v primeru udarca. 31 % vseh anketirancev bi imobilizaciji roke ob zlomu nadlahtnice dodalo še hlajenje in obvezo. 61 % športnih plezalcev in 75 % oseb iz pedagoške skupine bi nezavestno osebo s sumom na poškodbo hrbtenice, ki diha, pustili na miru in poklicali 112. Razprava in zaključek: Tako športni plezalci, kot osebe iz pedagoške skupine so pokazale, da je njihovo teoretično znanje prve pomoči zadovoljivo, uspešnejši pa so bili anketiranci iz pedagoške skupine. Določene vsebine prve pomoči (oskrba ran in udarnin) anketirani zelo dobro poznajo. Najnižja raven znanja je bila ugotovljena v zvezi s temeljnimi postopki oživljanja in pristopom k poškodovancu ter pri ukrepih pri nezavestni osebi, ki diha in pri kateri sumimo na poškodbo hrbtenice. Znanje prve pomoči je pomembno, saj z njegovo pomočjo lažje prepoznamo vrsto poškodbe in pravilno ukrepamo, kar pripomore k hitrejši vrnitvi posameznika v šport. Smiselno bi bilo preveriti tudi praktično znanje prve pomoči športnih plezalcev in oseb iz pedagoške skupine.

Ključne besede

diplomska dela;fizioterapija;poškodbe;temeljni postopki oživljanja;nezavestne osebe;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.11 - Diplomsko delo
Organizacija: UL ZF - Zdravstvena fakulteta
Založnik: [K. Kadić]
UDK: 615.8
COBISS: 5534315 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 995
Št. prenosov: 433
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: Evaluation of knowledge about first aid among sport climbers
Sekundarni povzetek: Introduction: Sport climbing converged from the alpinism and became present in Slovenia in the beginning of the 1980. It can be divided into bouldering or lead climbing (either in the rocks or gyms) and multi-pitch climbing. The interest for the sport has grown rapidly in the recent years. Consequently, the number of injuries has increased. It is extremely important that the competitors and the pedagogic personnel are able to competently give the first aid in case of accidents that lead to injuries. Purpose: To evaluate the knowledge about first aid for the most common types of climbing injuries among the pedagogic personnel or Sport climbers Level 1 certified at Alpine Association of Slovenia. Methods: The descriptive method was used. The data acquisition was done with the use of questionnaire that was distributed through social networks across Slovenia. Results: The questionnaire was completed by 288 participants (191 of Sport Climbers Level 1 and 97 of those from the pedagogic group). 85 % of those from pedagogic group and 75 % of Sport Climbers, are familiar with the correct first aid measures in case of getting hit. 31 % of all questionnaire participants would add ice and compression to immobilization measure in case of a broken humerus. In case of dealing with unconscious person that breathes, 61 % of Sport Climbers and 75 % of those from pedagogic group would only call the emergency (112) without applying any other first aid measures. Discussion and conclusion: Both groups proved that their knowledge about first aid is sufficient. The participants from pedagogic group were more successful compared to the Sport Climbers. Certain areas of first aid are well known to both groups, such as wound and contusion care. The lowest level of knowhow was identified in the area of cardiopulmonary resuscitation and measures related to the unconscious person that breathe and is suspected to have the spine injury. In general, the knowhow about first aid plays an important role as it enables individuals to identify the type of injury and to take the appropriate first aid measures, which reduce the overall rehabilitation time. It would make strong sense to also evaluate the practical knowledge about first aid among both groups.
Sekundarne ključne besede: diploma theses;physiotherapy;injuries;cardiopulmonary resuscitation;unconscious persons;
Vrsta dela (COBISS): Diplomsko delo/naloga
Študijski program: 0
Komentar na gradivo: Univ. v Ljubljani, Zdravstvena fak., Oddelek za fizioterapijo
Strani: 40 str., [6] str. pril.
ID: 10983228