Tvegano pitje alkohola in duševno zdravje pri odraslih

(magistrsko delo)

Urška Nemec (Avtor), Hojka Gregorič Kumperščak (Mentor), Klavdija Čuček-Trifkovič (Komentor)

Povzetek

Teoretična izhodišča: Zloraba in stopnja odvisnosti od alkohola se po vsem svetu povečujeta ter dosegata epidemična razmerja. Stopnja odvisnosti se bo do leta 2020 podvojila. Razmerje med duševnimi motnjami in odvisnostjo od alkohola je vzajemno vzročno: odvisnost od alkohola povečuje tveganje za duševne motnje, duševne motnje povečujejo tveganje za odvisnost od alkohola. V starosti od 18 do 45 let so prisotne težke epizode pitja. Raziskovalna metodologija in metode: Uporabili smo deskriptivno metodo zbiranja podatkov, kvantitativno metodologijo ter filozofijo pozitivizma. Za raziskovalni instrument smo uporabili dva presejalna in validirana vprašalnika: PHQ-9 ter AUDIT 10 vprašalnik. Izvedli smo neslučajnostno vzorčenje, naš vključitveni kriterij pri namenskem vzorcu je bila starost od 18 do 45 let. Raziskavo smo izvedli s spletnim anketiranjem, podatke smo obdelali s programskim orodjem IBM SPSS, kjer smo uporabili statistična testa Pearsonov hi-kvadrat test ter Fisherjev test. Rezultati: Anketirani izbirajo manj tvegani način pitja, pri manj kot polovici anketiranih depresija ni prisotna. Dejavniki, ki vplivajo na povečano zlorabo alkohola, so spol, zakonski stan ter število otrok. Tvegano pitje alkohola in depresija sta povezana, pogosto pitje alkohola potencira samomorilne misli. Prevalenca izpostavljenosti tveganemu pitju je dvakrat višja pri moškem spolu. Diskusija in zaključek: Uživanje alkohola je v Sloveniji sestavni del kulture v prostem času. Če ne bomo pričeli z intenzivnejšim raziskovanjem, odkrivanjem ter preprečevanjem tveganega pitja, se bo pričelo povečevati število obolenj, poškodb, invalidnost ter samomorilnost v povezavi z alkoholom. V zdravstvu se mora odpraviti ovira pomanjkanja časa za pridobitev popolne anamneze. Starostna meja pri presejalnih intervencijah se mora znižati.

Ključne besede

zloraba alkohola;odvisnost od alkohola;dejavniki tveganja;soobolevnost depresije;AUDIT 10 vprašalnik;PHQ-9 vprašalnik;alcohol abuse;alcohol dependence;risk factors;comorbidity of depression;AUDIT 10 questionnaire;PHQ-9 questionnaire;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2019
Tipologija:	2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:	UM - Univerza v Mariboru
Založnik:	[U. Nemec]
UDK:	613.81:613.86(043.3)
COBISS:	2473892
Št. ogledov:	1177
Št. prenosov:	333
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	Hazardous drinking and mental health among adults
Sekundarni povzetek:	Theoretical background: Abuse and the degree of alcohol dependence are increasing worldwide and reaching epidemic proportions. The degree of dependence will double by 2020. The relationship between mental disorders and alcohol dependence is mutually causative: alcohol dependence increases the risk of mental disorders, mental disorders increase the risk of alcohol dependence. Heavy episodes of drinking are present at the age from 18 to 45 years. Research methodology and methods: We used the descriptive method of data collection, quantitative methodology and the philosophy of positivism. Two screening and validated questionnaires were used for the research instrument: PHQ-9 and AUDIT 10 questionnaires. We performed random sampling, our inclusion criterion for the purposive sample was the age from 18 to 45 years. We conducted the research with online surveys and then we processed the obtained data with the IBM SPSS software tool, where we used the Pearson's chi-squared and the Fisher's test. Results: The respondents choose a less risky way of drinking, and less than half of the respondents don’t have depression. Factors that influence the increased alcohol abuse are gender, marital status and the number of children. Hazardous alcohol consumption and depression are associated, often the consumption of alcohol bolsters suicidal thoughts. The prevalence of exposure to hazardous alcohol consumption is twice as high in the male gender. Discussion and conclusion: Alcohol consumption in Slovenia is an integral part of the leisure time culture. If we do not start with a more intense research, detection and prevention of hazardous consumption, the number of illnesses, injuries, disabilities and suicides in relation to alcohol will begin to increase. In health care, the lack of time to get a complete medical history must be eliminated. The age limit for screening interventions must be reduced.
Sekundarne ključne besede:	Adult;Risk factors;Alcohol drinking;Odrasli;Dejavniki tveganja;Pitje alkohola;
URN:	URN:SI:UM:
Vrsta dela (COBISS):	Magistrsko delo/naloga
Komentar na gradivo:	Univ. v Mariboru, Fak. za zdravstvene vede
Strani:	IV, 36 str.
ID:	10992395