magistrsko delo
Tjaša Hudobivnik (Avtor), Valentina Hlebec (Mentor)

Povzetek

Novejše študije o subjektivnem doživljanju neformalnega oskrbovanja ugotavljajo, da oskrbovalci pri oskrbi starejših ljudi doživljajo ambivalentne občutke, kar pomeni, da poročajo o hkratnem doživljanju tako negativnih, kot pozitivnih občutkov povezanih z oskrbovanjem. Da bi ugotovila, kako oskrbo doživljajo neformalni oskrbovalci v Sloveniji, sem najprej, na podlagi podatkov iz reprezentativne raziskave o svojcih uporabnikov pomoči na domu, s pomočjo kvalitativne analize odgovorov raziskala kaj oskrbovalce pri oskrbi starih ljudi najbolj osrečuje in kaj najbolj obremenjuje. Nato sem s pomočjo kvantitativne analize povezanosti preverila povezanost med izbranimi neodvisnimi spremenljivkami in tem kaj oskrbovalce pri oskrbi najbolj obremenjuje oziroma kaj jih najbolj osrečuje. Rezultati kažejo, da neformalne oskrbovalce na vzorcu najbolj osrečuje zadovoljstvo oskrbovanca, sledita osebno zadovoljstvo in izboljšanje zdravstvenega stanja oskrbovanca. Oskrbovalce najbolj obremenjuje zdravstveno stanje in z njim povezana nega oskrbovanca, sledita usklajevanje oskrbe in negotovost. Pri poročanju o sreči so se pokazale statistično značilne razlike med mlajšimi in starejšimi oskrbovalci, saj slednje pogosteje osrečuje čustvena navezanost, mlajše pa zadovoljstvo oskrbovanca. Starejše oskrbovalce pogosteje obremenjujeta zdravstveno stanje oskrbovanca, ter lastno zdravstveno stanje, samski pa pogosteje poročajo, da jih najbolj obremenjuje pomanjkanje časa, razlike so statistično značilne. Oskrbovalni odnos je statistično značilno povezan s tem, kaj oskrbovalce pri skrbi najbolj obremenjuje. Odrasle otroke, zaradi konflikta vlog, bolj obremenjujeta pomanjkanje časa in usklajevanje oskrbe, medtem ko so partnerji nabolj obremenjeni z lastnim zdravstvenim stanjem.

Ključne besede

neformalna oskrba;neformalni oskrbovalec;dolgotrajna oskrba;Staranje;Starostniki;Magistrska dela;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
Organizacija: UL FDV - Fakulteta za družbene vede
Založnik: [T. Hudobivnik]
UDK: 364-783-053.9(043.3)
COBISS: 36150877 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 1980
Št. prenosov: 256
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: Informal carers´ subjective perceptions of caregiving
Sekundarni povzetek: Current research on informal carers´ subjective perceptions of caregiving demonstrate that carers experience is ambivalent. It means that they experience negative as well as positive feelings simultaneously. Using qualitative data analysis on open-ended questions, from the representative Quality of social home care in Slovenia survey, I researched what makes carers the happiest and what burdens them the most. Quantitative data analysis was used to determine the relationship between selected independent variables and carers subjective perceptions. Satisfation of the care receiver was the most important factor contributing to carers´ happiness, followed by personal satisfaction and improvement of carereceivers´ health condition. The most burdensome factor appeared to be carereceivers´ health condition and care related to it, accompanied with coordination as the second, and uncertainty as the third most burdening factor. When reporting on happiness, statistically significant differences occured in relation with caregivers´ age, as older caregivers adressed emotional connection, twice more frequently as younger caregivers. The results on caregivers burden showed its statistically significant connection to caregivers age and marital status. For older caregivers, health condition of care receiver and their own health condition are the most burdensome factors related to caregiving, while younger report on those two factors less frequently. Lack of time burdened single caregivers more than married ones. Caregiving relationship proved to be statistically siginificantly connected to caregivers burden, as adult children reported being burdened by lack of time more often then partners. On the other hand partners were more likely to report being burdened by their own health condition, as were adult children.
Sekundarne ključne besede: Aging;Older people;Master's theses;
Vrsta dela (COBISS): Magistrsko delo/naloga
Študijski program: 0
Konec prepovedi (OpenAIRE): 1970-01-01
Komentar na gradivo: Univ. v Ljubljani, Fak. za družbene vede
Strani: 86 str.
ID: 11111241