(magistrsko delo)
Povzetek
POVZETEK
Izhodišča: Opolnomočenje bolniku s sladkorno boleznijo zagotovi sposobnost kritičnega razmišljanja, sposobnost poiskati si prave informacije, pripomore k spremembi vedenja in izboljša kakovost njegovega življenja. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, v kolikšni meri so bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2, obravnavani v ambulanti družinske medicine, opolnomočeni, in predstavili dejavnike, ki vplivajo na stopnjo opolnomočenja.
Raziskovalna metodologija: V raziskovalnem delu zaključnega dela je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja. Instrument raziskave je bil anonimni vprašalnik, v katerega drugi del smo vključili vprašalnik za ugotavljanje opolnomočenja DES LF. Za obdelavo podatkov so bili uporabljeni Spearmanov koeficient korelacije, analiza variance ANOVA in T-test za dva neodvisna vzorca.
Rezultati: Ugotovljeno je bilo dobro opolnomočenje omenjenih anketirancev v vseh raziskovanih dimenzijah opolnomočenja: upravljanje psihosocialnih vidikov sladkorne bolezni (x ̅ = 3,86 ± 0,43), ocenjevanje nezadovoljstva in pripravljenosti na spremembe (x ̅ = 3,62 ± 0,37) in določanje in doseganje ciljev ((x ) ̅ = 3,83 ± 0,48). Opolnomočenje se statistično značilno negativno povezuje s starostjo (r = -0,333, p = 0,009), trajanjem sladkorne bolezni (r = -0,413, p = 0,001) in urejenostjo sladkorne bolezni, merjeno s HbA1c (r = -0,321, p = 0,014), medtem ko med opolnomočenjem in stopnjo izobrazbe povezanosti ni (r = 0,145, p = 0,270).
Diskusija in zaključek: Obravnava bolnika s sladkorno boleznijo tipa 2, ki temelji na njegovem opolnomočenju. Le-to pomaga pri izboljšanju samooskrbe, obvladovanju in izidu sladkorne bolezni, zato je potrebno ne glede na bolnikovo starost, izobrazbo, trajanje ali urejenost bolezni.
POVZETEK
Izhodišča: Opolnomočenje bolniku s sladkorno boleznijo zagotovi sposobnost kritičnega razmišljanja, sposobnost poiskati si prave informacije, pripomore k spremembi vedenja in izboljša kakovost njegovega življenja. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, v kolikšni meri so bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2, obravnavani v ambulanti družinske medicine, opolnomočeni, in predstavili dejavnike, ki vplivajo na stopnjo opolnomočenja.
Raziskovalna metodologija: V raziskovalnem delu zaključnega dela je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja. Instrument raziskave je bil anonimni vprašalnik, v katerega drugi del smo vključili vprašalnik za ugotavljanje opolnomočenja DES LF. Za obdelavo podatkov so bili uporabljeni Spearmanov koeficient korelacije, analiza variance ANOVA in T-test za dva neodvisna vzorca.
Rezultati: Ugotovljeno je bilo dobro opolnomočenje omenjenih anketirancev v vseh raziskovanih dimenzijah opolnomočenja: upravljanje psihosocialnih vidikov sladkorne bolezni (x ̅ = 3,86 ± 0,43), ocenjevanje nezadovoljstva in pripravljenosti na spremembe (x ̅ = 3,62 ± 0,37) in določanje in doseganje ciljev ((x ) ̅ = 3,83 ± 0,48). Opolnomočenje se statistično značilno negativno povezuje s starostjo (r = -0,333, p = 0,009), trajanjem sladkorne bolezni (r = -0,413, p = 0,001) in urejenostjo sladkorne bolezni, merjeno s HbA1c (r = -0,321, p = 0,014), medtem ko med opolnomočenjem in stopnjo izobrazbe povezanosti ni (r = 0,145, p = 0,270).
Diskusija in zaključek: Obravnava bolnika s sladkorno boleznijo tipa 2, ki temelji na njegovem opolnomočenju. Le-to pomaga pri izboljšanju samooskrbe, obvladovanju in izidu sladkorne bolezni, zato je potrebno ne glede na bolnikovo starost, izobrazbo, trajanje ali urejenost bolezni.
Ključne besede
kakovost;samooskrba;zdravstvena vzgoja;kronična bolezen;zdravstveni delavci;
Podatki
Jezik: |
Slovenski jezik |
Leto izida: |
2019 |
Tipologija: |
2.09 - Magistrsko delo |
Organizacija: |
UM FZV - Fakulteta za zdravstvene vede |
Založnik: |
[T. Gašparič Pincetić] |
UDK: |
616.379-008.64(043.2) |
COBISS: |
2527140
|
Št. ogledov: |
950 |
Št. prenosov: |
174 |
Ocena: |
0 (0 glasov) |
Metapodatki: |
|
Ostali podatki
Sekundarni jezik: |
Angleški jezik |
Sekundarni naslov: |
Empowerment – an important factor for the quality treatment of patients with type 2 diabetes in the out-patient clinic |
Sekundarni povzetek: |
ABSTRACT
Backgrounds: Empowerment provides the diabetes patient with the ability of critical thinking, the ability to find the right information, contributes to a shift in his behaviour and improves the quality of his life. With the research, we wanted to determine the level of empowerment of patients with type 2 diabetes, who are being treated in a family medicine clinic, and the factors, which influence the level of empowerment.
Research methodology: In the research part of the final work, quantitative research methodology was used. The research instrument was an anonymous questionnaire, which in its second part included the questionnaire for the identification of empowerment DES LF. Spearman’s correlation coefficient, ANOVA variance analysis and t-test for independent samples were used for data processing.
Results: We determined good empowerment of the mentioned respondents in all researched dimensions of empowerment: management of psycho-social aspects of diabetes (x ̅ = 3.86 ± 0.43), assessment of dissatisfaction and readiness for change (x ̅ = 3.62 ± 0.37) and setting and reaching of goals (x ̅ = 3.83 ± 0.48). Empowerment is statistically significantly correlating with age (r = -0.333, p = 0.009), the duration of diabetes (r = -0.413, p = 0.001) and the management of diabetes, measured with HbA1c (r = -0.321, p = 0.014), while there is no correlation between empowerment and the level of education (r = 0.145, p = 0.270).
Discussion and conclusion: The treatment of a patient with type 2 diabetes based on his empowerment contributes to the improvement of self-care, management and outcome of diabetes, therefore it is necessary regardless of his age, education, duration and management of the disease. |
Sekundarne ključne besede: |
quality;self-care;health education;chronic disease;healthcare workers;Diabetes mellitus;Health education;Sladkorna bolezen;Zdravstvena vzgoja; |
Vrsta dela (COBISS): |
Magistrsko delo/naloga |
Komentar na gradivo: |
Univ. Mariboru, Fak. za zdravstvene vede |
Strani: |
V, 41 f., 7 f. pril. |
ID: |
11194088 |