diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Povzetek
Po koncu hladne vojne, ko oboroženega spopada večjega (svetovnega) obsega ni bilo več pričakovati, je večina držav zmanjšala obseg svojih oboroženih sil, mnoge naborniške vojske pa so zamenjale manjše poklicne vojske. Na trgu se je začelo pojavljati veliko vojakov in častnikov ter podpornega vojaškega osebja. Hkrati so se začela pojavljati številna manjša krizna območja, ki so zahtevala intervencijo oboroženih sil. V takšnih razmerah so se začela razvijati in uveljavljati zasebna vojaška podjetja, ki si konkurirajo na trgu. Zasebna vojaška podjetja zaposlujejo različno varnostno osebje, od bivših policistov in vojakov ter častnikov do obveščevalcev in drugega strokovnega kadra. S tem in z delovanjem v zanje ugodnem, pravno nedorečenem okolju so razvila mnoge sposobnosti in značilnosti, ki privlačijo naročnike. Obstaja ocena, da 20 % vseh naročil zasebnih vojaških podjetij opravijo vlade, kar je ob pomanjkanju transparentnosti delovanja tako teh podjetij kot mnogih vlad vprašljiva ocena. Na eni strani obstaja velika sivina na področju poznavanja in razumevanja delovanja, financiranja, vloge zasebnih vojaških podjetij v vojaških in drugih varnostnih operacijah, ker je področje težko raziskovati. Na drugi pa se (tudi ali predvsem) iz prejšnjega razloga ne morejo oblikovati pravna praksa, ustrezna zakonodaja in mehanizmi nadzora delovanja teh podjetij. Državne vojske so ob ekonomskih in kadrovskih omejitvah izgubile del svojega vpliva in moči. V nasprotju z zasebnimi vojaškimi podjetji njihovo organiziranost, načine in oblike delovanja ter področja in meje udejstvovanja jasno opredeljujejo nacionalni in mednarodni pravni dokumenti. Ti vključujejo tudi različne nadzorne mehanizme. Zaradi odvisnosti od političnih odločitev, ki so vedno povezane z zapleteno birokracijo, je njihovo delovanje v primerjavi z zasebnimi vojaškimi podjetji tudi počasnejše in manj fleksibilno.
Ključne besede
diplomske naloge;zasebna vojaška podjetja;državna vojska;zakonodaja;primerjava;
Podatki
Jezik: |
Slovenski jezik |
Leto izida: |
2019 |
Tipologija: |
2.11 - Diplomsko delo |
Organizacija: |
UM FVV - Fakulteta za varnostne vede |
Založnik: |
[M. Mravlje] |
UDK: |
355/359(043.2) |
COBISS: |
3752170
|
Št. ogledov: |
680 |
Št. prenosov: |
99 |
Ocena: |
0 (0 glasov) |
Metapodatki: |
|
Ostali podatki
Sekundarni jezik: |
Angleški jezik |
Sekundarni naslov: |
A comparison between private military companies and the state army |
Sekundarni povzetek: |
After the end of the cold war, when a large-scale (global) armed conflict was no longer expected, most countries reduced the size of their armed forces and the compulsory militaries were replaced by a smaller amount of state employed military personnel. Many soldiers, officers and other supportive military personnel found themselves on the market and at the same time, many smaller crisis areas began to emerge, requiring the intervention of the armed forces. These circumstances allowed private military companies to establish and develop themselves in a competing market. Private military companies employ a variety of security personnel, from ex-police officers, soldiers and officers, to intelligence agents and other specialized personnel. By doing so and operating in an environment that is until this day legally undefined and in their favor, they have developed many abilities and characteristics that appeal to their clients. There is an estimate that 20% of the clients of private military companies are governments, which, given the lack of transparency of both these entities, is a questionable estimate. On the one hand, there is a large gray area covering the knowledge and understanding of how these companies operate, their financial situation, and their role in military and other security operations due to the fact that the field is difficult to explore. On the other hand, probably or because of the aforementioned reason, legal practice, the relevant legislation and the proper mechanism for controlling the operations of private military companies cannot be formed. With economic and personnel constraints, the state armies have lost a part of their influence and power. Unlike private military companies, their organization, their way of operating, their areas and boundaries of engagement are clearly defined by national and international legal documents. These also include different control mechanisms. Dependency on political decisions that are always linked to complex bureaucracy makes their operations slower and less flexible compared to private military companies. |
Sekundarne ključne besede: |
private military companies;state army;legislation;comparison; |
Vrsta dela (COBISS): |
Diplomsko delo/naloga |
Komentar na gradivo: |
Univ. v Mariboru, Fak. za varnostne vede, Ljubljana |
Strani: |
V, 57 str. |
ID: |
11214206 |