Možni načini rabe tal v zgornji Mežiški dolini glede na zakonodajo izbranih EU držav

diplomsko delo

Ana Krajnc (Avtor), Marjetka Suhadolc (Mentor)

Povzetek

Onesnaženost tal je eden izmed devetih procesov degradacije tal. Evropska unija nima enotne zakonodaje za varstvo tal, posamezne članice pa imajo svoje nacionalne standarde kakovosti tal, ki vključujejo tudi vsebnosti potencialno toksičnih kovin (PTK). Za vrednotenje onesnaženosti tal v splošnem obstajajo tri normativne vrednosti: mejna, opozorilna in kritična, ki se med državami razlikujejo v vsebnostih PTK ter v upoštevanju oz. neupoštevanju rabe tal. Poleg rabe tal, so pri vrednotenju onesnaženosti pomembne tudi talne lastnosti, ki vplivajo na prenose in biodosegljivost PTK v tleh. V nalogi smo primerjali zakonodajo izbranih EU držav: Slovenije, Švice, Nemčije, Nizozemske in Švedske. Razlike v zakonodajah smo praktično prikazali na primeru Mežiške doline. Merjene vsebnosti svinca, cinka in kadmija v tleh Mežiške doline, ki smo jih pridobili iz javno dostopnih podatkov, smo primerjali z normativnimi vrednostmi omenjenih evropskih držav, da bi ugotovili po kateri zakonodaji ima Mežiška dolina največji delež preseženih kritičnih oz. opozorilnih vrednosti. Ugotovili smo, da je najbolj stroga zakonodaja Švedske, saj ima najmanjše normativne vrednosti, sledita ji Slovenija in Nizozemska, največje kritične vrednosti pa imata Švica in Nemčija, ki pa pri opredeljevanju stopnje onesnaženosti tal upoštevata največ različnih načinov rabe tal. Nemčija opredeljuje šest rab tal (igrišče, stanovanjska raba, park, industrijska raba, njive in vrtovi, trajno travinje), Švica tri rabe (kmetijska raba, vrt, igrišče), Nizozemska dve rabi (stanovanjska, industrijska), Švedska ima določene tri vrednosti glede na občutljivost rabe tal (občutljiva, manj občutljiva in manj občutljiva raba brez zaščite podtalnice), Slovenija pri določanju normativnih vrednosti rabe tal ne upošteva.

Ključne besede

raba tal;zakonodaja;normativna vrednost;potencialno toksične kovine;Mežiška dolina;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2019
Tipologija:	2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:	UL BF - Biotehniška fakulteta
Založnik:	[A. Krajnc]
UDK:	631.453:340.134(043.2)
COBISS:	9315193
Št. ogledov:	569
Št. prenosov:	157
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	Land use possibilities in the Upper Meža Valley with regard to the selected EU countries legislation
Sekundarni povzetek:	Soil pollution is one of the nine soil degradation processes. The European Union does not have a common soil protection law, but individual member states have their own national soil quality standards, which include also contents of potentially toxic metals (PTM). In general, there are three standard values for the evaluation of soil pollution: (i) background/precaution, (ii) warning/trigger and (iii) critical/action value, which differ among countries in the PTM contents and in the (non-) land use consideration. Soil characteristics, which affect the mobility and bioavailability in soil are also important in the evaluation of soil pollution in addition to land use. In the thesis we compared the legislation of selected European countries: Slovenia, Switzerland, Germany, the Netherland and Sweden. The differences in the legislations between selected countries were shown on the example of the Meža Valley. Data of lead, zinc and cadmium contents in soils of the Meža valley, obtained from publicly accessible databases, were compared to the normative values of selected EU countries. We find out that Sweden has the most stringent legislation, it has the lowest PTM normative values, followed by Slovenia and the Neterlands. The highest critical values have Germany and the Switzerland, but their legislation considers the highest number of different land uses at the determining of the level of soil pollution. Germany has the normative values for six different types of land use (play ground, residential, park, industrial, gardens and agriculture, greenland), Switzerland three (agricultural, garden, play ground) and the Netherlands two (residential and industrial). Sweden has three PTM normative values according to the sensitivity of land use (sensitive, less sensitive and less sensitive use without groundwater protection), just Slovenia does not take land use into account for soil pollution assessment.
Sekundarne ključne besede:	land use;legislation;soil quality standards;potentially toxical metals;Meža Valley;
Vrsta dela (COBISS):	Diplomsko delo/naloga
Študijski program:	0
Konec prepovedi (OpenAIRE):	1970-01-01
Komentar na gradivo:	Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Oddelek za agronomijo
Strani:	VI, 22, [4] str.
ID:	11238030