doktorska disertacija
Petruša Miholič (Avtor), Primož Južnič (Mentor)

Povzetek

Uvod: Uspešnost raziskovalnega dela ocenjujemo z objavo rezultatov znanstvenega raziskovanja avtorjev v uglednih znanstvenih publikacijah (predvsem v mednarodnih znanstvenih revijah) in s citiranjem njihovih objavljenih del. Spremljanje in širjenje znanstvenih dosežkov je bistveni element raziskovalnega dela ter sistema znanstvenega informiranja in komuniciranja. Osnovni cilj doktorskega dela je preučiti povezanost med objavljanjem rezultatov znanstvenega raziskovanja in uporabo znanstvene literature, dostopne v konzorcijih, v slovenskem univerzitetnem prostoru. Metode: Raziskava, ki smo jo opravili, obsega več sklopov in vključuje raziskovalno dejavnost Univerze na Primorskem. Prvi sklop je sistematična analiza statistike uporabe konzorcijev ScienceDirect, SpringerLink in WileyOnline za obdobje 2010-2014. Pregledali smo seznam in število dostopnih znanstvenih revij v omenjenih treh konzorcijih ter ga primerjali s seznamom in številom uporabljenih revij v naštetih konzorcijih v preučevanem obdobju. Drugi sklop zajema objavljene znanstvene članke iz bibliografskih zbirk Web of Science in Scopus raziskovalcev primorske univerze v analiziranem obdobju s poudarkom na znanstvenih revijah, v katerih so bili članki objavljeni, in na citiranih virih, ki so jih raziskovalci primorske univerze navedli v objavljenih člankih. V analizi smo kot približek kazalnika kakovosti objavljenih člankov upoštevali četrtine uporabljenih znanstvenih revij. Rezultate smo primerjali s podatki o uporabi konzorcijev ScienceDirect, SpringerLink in WileyOnline. V tretjem sklopu raziskave smo opravili spletno anketo o uporabi in namenu uporabe elektronskih informacijskih virov. K sodelovanju smo povabili vse raziskovalce primorske univerze, ki so bili na določen dan pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije vpisani v zbirko podatkov o izvajalcih raziskovalne in razvojne dejavnosti. V zaključku anketnega vprašalnika smo jih povabili tudi k sodelovanju v raziskavi, ki smo jo opravili z ustnim intervjujem. V intervjuju smo sodelujoče spraševali o temah, ki jih je sicer vključeval že anketni vprašalnik. Vsem sodelujočim v raziskavi smo zagotovili anonimnost. Rezultati: Izsledki raziskave so pokazali, da se s povečevanjem uporabe elektronskih informacijskih virov povečuje tudi število objavljenih znanstvenih člankov raziskovalcev Univerze na Primorskem. To je očitno predvsem za obdobje po letu 2012, ko je bil raziskovalcem primorske univerze zagotovljen tudi oddaljeni dostop do elektronskih virov. Delež znanstvenih člankov, objavljenih v znanstvenih revijah prve četrtine, se je povečeval iz leta v leto in se z 18 % v letu 2011 povzpel na kar 31,5 % v letu 2014. V obravnavanem obdobju se je postopno povečeval tudi delež znanstvenih revij iz konzorcijev ScienceDirect, SpringerLink in WileyOnline, ki so jih raziskovalci Univerze na Primorskem citirali v objavljenih znanstvenih člankih, in tako s 13, 5 % v letu 2010 narasel na kar 24,8 % v letu 2014. Na anketni vprašalnik je odgovorilo 25,7 % (108) od 419 povabljenih raziskovalcev. Struktura sodelujočih v anketi in struktura zaposlenih na primorski univerzi sta bili primerljivi na vseh področjih, razen na področjih biotehnike in tehnike. Ugotovili smo, da kar 86,6 % anketiranih raziskovalcev znanstvena dela objavlja v mednarodnih recenziranih znanstvenih revijah, četrtina (24,7 %) pa v odprtem dostopu. Slabi dve tretjini (59,8 %) vprašanih pri raziskovalnem delu večkrat na teden ali vsak dan uporabljata elektronske revije, dobra polovica (51,9 %) pa tiskane knjige. Slaba tretjina (30,8 %) vsakodnevno uporablja vir ScienceDirect, dobra petina (22 %) pa vira SpringerLink in JSTOR. Ugotovili smo, da v preučevanem obdobju 2010-2014 obstaja šibka, pozitivna in statistično značilna povezava med pogostostjo uporabe tiskanih knjig in številom objavljenih znanstvenih člankov. Raziskovalci, ki več objavljajo v mednarodnih recenziranih znanstvenih revijah, namreč statistično značilno pogosteje (p = 0,024) kot informacijski vir uporabljajo baze podatkov kot raziskovalci, ki v mednarodnih recenziranih znanstvenih revijah ne objavljajo. Obstaja tudi statistično značilna povezava med področjem delovanja raziskovalcev in uporabo elektronskih informacijskih virov (ScienceDirect (p = 0,026), SAGE (p = 0,002), Emerald (p = 0,015), EBSCOhost (p < 0,001) in JSTOR (p = 0,031)). Vir ScienceDirect pogosteje uporabljajo raziskovalci s področja naravoslovja in ostalih področij, ki niso družboslovje ali humanistika, medtem ko raziskovalci s področja naravoslovja manj uporabljajo elektronske vire SAGE, Emerald in EBSCOhost. Informacijski vir JSTOR najpogosteje uporabljajo humanisti. Razprava: Na osnovi rezultatov raziskave smo potrdili vse štiri postavljene hipoteze. Hipotezo, da se s povečevanjem uporabe elektronskih informacijskih virov povečuje tudi število znanstvenih objav, smo potrdili, saj se je število objavljenih znanstvenih člankov na Univerzi na Primorskem v letih 2013-2014 v primerjavi s predhodnimi tremi leti povečalo za 40 % oz. 34 %. Ugotovili smo tudi, da obstaja povezanost med najbolj uporabljenimi elektronskimi informacijskimi viri in znanstvenimi revijami, v katerih objavljajo raziskovalci. Elektronske informacijske vire več uporabljajo raziskovalci, ki objavljajo v odmevnih znanstvenih revijah, kot raziskovalci, ki v odmevnih znanstvenih revijah ne objavljajo. Uporaba elektronskih informacijskih virov iz konzorcijev se je v analiziranem obdobju 2010-2014 iz leta v leto povečevala, hkrati se je povečal tudi delež citiranih člankov iz znanstvenih revij konzorcijev pri znanstvenih člankih, ki so jih objavili raziskovalci primorske univerze. V petletnem preučevanem obdobju so se pokazale tudi razlike med znanstvenimi vedami pri objavljanju znanstvenih člankov: največ objavljenih znanstvenih člankov v znanstvenih revijah prve četrtine je bilo na področju medicine in naravoslovno-matematičnem področju. Zaključek: Raziskovalno delo je tesno in neobhodno povezano z izmenjavo znanstvenih informacij. Pravo raziskovalno delo se torej lahko začne šele, ko so na voljo ustrezni informacijski viri. Podatek o citiranosti uporabljenih informacijskih virov je koristno orodje, ki (so)financerjem zagotavlja informacije o uporabnosti informacijskih virov, ki jih financirajo skozi leta. Prav zato so lahko rezultati naše raziskave pomemben prispevek pri ocenjevanju glede dodeljevanja sredstev javnim ustanovam za znanstveno literaturo in tudi argumentiran razlog pri pogajanjih za hitrejšo spremembo poslovnega modela založnikov glede ponudbe informacijskih virov v konzorcijih. Ti morajo slediti potrebam raziskovalcev in ne le neustavljivim težnjam založnikov zgolj po zaslužku.

Ključne besede

znanstvene objave;uporaba znanstvene literature;citati;raziskovalci;konzorciji;Univerza na Primorskem;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.08 - Doktorska disertacija
Organizacija: UL FF - Filozofska fakulteta
Založnik: [P. Miholič]
UDK: 001.891.336.1/5(497.4)(043.3)
COBISS: 1541120964 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 10
Št. prenosov: 3
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: Scientific publishing and the use of scientific literature at smaller universities
Sekundarni povzetek: Introduction: The success of research work is measured by the publication of its results in reputable scholarly publications, particularly international scholarly journals, and by the citation rates of the works published. Keeping track of scientific achievements and their dissemination are essential elements of research work and of the scientific information and communication system. The primary aim of this doctoral thesis is to examine the connection between the publication of scientific research results and the use of scientific literature accessible through the Slovenian academic consortiums. Methods: Focusing on the research activity at the University of Primorska, the research involved several stages. At the first stage, the statistical use of ScienceDirect, SpringerLink, and WileyOnline was analysed for the period 2010-2014. The list and number of scholarly journals accessible in ScienceDirect, SpringerLink, and WileyOnline were surveyed and compared to the list and number of the journals used in ScienceDirect, SpringerLink, and WileyOnline in the same period. The second stage examined the scholarly papers published in the same period by University of Primorska researchers in Web of Science and Scopus, focusing on the scholarly journals in which the papers were published and on the content of the citations included in the papers by University of Primorska researchers. A rough estimate of the quality of the journals is indicated by their quartile placement. The results were compared to the results yielded by the analysis of the use of ScienceDirect, SpringerLink, and WileyOnline. The third stage involved a questionnaire about the use and purpose of the use of electronic information resources. The invitation to participate was extended to all University of Primorska researchers who were registered in the Slovenian Research Agency database of research and development actors on a given day. The questionnaire included the further invitation to participate in an interview, which contained inquiries about the subjects of the questionnaire. All participants were assured of their anonymity. Results: The results have shown that the increased use of electronic information resources has been accompanied by an increase in the number of published scholarly papers, especially since 2012, when remote access was provided for the University of Primorska researchers. The share of scholarly papers published in the first quartile rose each year, from 18.0% in 2011 to 31.5% in 2014. A gradual annual increase has likewise been noted in the share of ScienceDirect, SpringerLink, and WileyOnline scholarly journals cited by the University of Primorska researchers in their scholarly papers: their share increased from 13.5% in 2010 to as much as 24.8% in 2014. The questionnaire was answered by 25.7% (108) of the 419 researchers invited. The structure of the participants was comparable to that of the University of Primorska staff in all fields except for biotechnology and technology. It has been found that 86.6% of the participants publish their work in international peer-reviewed scholarly journals, while a quarter (24.7%) publish it through open access journals. Less than two thirds (59.8%) use e-journals daily or several times a week, while over a half (51.9%) use printed books. Less than a third (30.8%) use ScienceDirect on a daily basis, and more than a fifth (22%) use SpringerLink and JSTOR. For the last five years, a slight positive correlation has been proved between the frequency of printed book use and the number of published scholarly papers: the researchers who are more active in international peer-reviewed scholarly journals use databases as information resources more frequently than those not active in international peer-reviewed scholarly journals (p = 0.024). There is a correlation between the field of research and the use of electronic information resources: ScienceDirect (p = 0.026), SAGE (p = 0.002), Emerald (p = 0.015), EBSCOhost (p < 0.001), and JSTOR (p = 0.031). ScienceDirect is more frequently used by researchers in the natural sciences and other fields not pertaining to the social sciences or humanities. Natural science researchers are less frequent users of SAGE, Emerald, and EBSCOhost, while JSTOR is favoured by humanities researchers. Discussion: All four research hypotheses have been confirmed. Hypothesis that the increasing use of electronic information resources was matched by a growing number of scholarly publications was confirmed. The number of scholarly papers published in 2013 and 2014 increased by 40% and 34% respectively, compared with the previous years. A connection has been established between the most widely used electronic resources and the scholarly journals in which researchers publish. The researchers publishing in reputable scholarly journals are more frequent users of the electronic information resources. The five-year period analysed in the thesis saw an annual increase in the use of electronic information resources, as well as in the share of papers from the consortium scholarly journals which were cited in the University of Primorska researchers' papers. Moreover, the five-year period reveals differences between disciplines in publishing scholarly papers: the highest number of scholarly papers published in the first quartile journals was from the fields of medicine, the natural sciences, and mathematics. Conclusions: As research work is vitally interlinked with the exchange of scientific information, it can begin only when adequate information resources have been made available. The citation rate of the resources employed is a useful tool for (co)funders, providing feedback on the usefulness of the information resources funded through the years. Therefore the results of our research may serve as important evaluation aids in funding scholarly literature publishing at public institutions. Moreover, they represent arguments in negotiations for a more flexible publishers' business model in providing information resources through purchasing consortiums. Rather than the publishers' profit alone, the consortiums should consider the researchers' needs.
Sekundarne ključne besede: scholarly publications;use of scientific literature;citations;researchers;consortium;University of Primorska;
Vrsta dela (COBISS): Doktorsko delo/naloga
Komentar na gradivo: Univ. v Ljubljani, Filozofska fak., Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo
Strani: XVII, 142 str.
ID: 11267287