Sekundarni povzetek: |
V doktorski disertaciji se posvetimo nekaterim temam, ki so povezane z razdaljami v grafih. Osredotočimo se na tri glavne teme, in sicer na pred kratkim vpeljano Hausdorffovo razdaljo med grafi in na dve novi grafovski invarianti - povezavno metrično dimenzijo grafa in mešano metrično dimenzijo grafa. Vse tri obravnavane teme spadajo v metrično teorijo grafov, saj so tesno povezane s konceptom razdalje med dvema vozliščema grafa. Hausdorffova razdalja med grafi je relativno nova mera podobnosti grafov. Določitev Hausdorffove razdalje med dvema grafoma temelji na posebnem skupnem pod grafu primerjanih grafov, ki ga določimo na podlagi strukturnih lastnosti zunaj samega skupnega pod grafa. V disertaciji obravnavamo Hausdorffovo razdaljo med nekaterimi družinami grafov, ki se pogosto pojavljajo v kemijski teoriji grafov. Poleg rezultatov za splošne grafe izračunamo formule za Hausdorffovo razdaljo med potmi in cikli. Do sedaj ni bil poznan noben učinkovit algoritem za reševanje problema določitve Hausdorffove razdalje med dvema drevesoma, v tej disertaciji pa predstavimo algoritem, ki reši omenjen problem v polinomskem času. Algoritem je rekurziven in uporablja strategijo reševanja problemov "deli in vladaj". Algoritem za reševanje enega od podproblemov uporablja tudi metodo, ki temelji na dobro poznanem algoritmu za iskanje največjega prirejanja v dvodelnem grafu. Povezavna metrična dimenzija je grafovska invarianta, ki se nanaša na razlikovanje povezav grafa. Naj bo $G=(V(G),E(G))$ povezan graf, naj bo $w \in V(G)$ vozlišče grafa in naj bo $e=uv \in E(G)$ povezava grafa. Razdalja med vozliščem $w$ in povezavo $e$ je določena z $d_G(e,w)=\min\{d_G(u,w),d_G(v,w)\}$. Vozlišče $w \in V(G)$ razlikuje povezavi $e_1,e_2\in E(G)$, če $d_G(w,e_1) \ne d_G(w,e_2)$. Množica vozlišč $S$ v povezanem grafu $G$ je povezavni metrični generator za $G$, če za vsaki dve različni povezavi grafa $G$ velja, da ju razlikuje neko vozlišče iz množice $S$. Moči najmanjšega povezavnega metričnega generatorja grafa $G$ rečemo povezavna metrična dimenzija in jo označimo z $dim_e(G)$. Povezavna metrična dimenzija je nov koncept. V disertaciji proučujemo njene matematične lastnosti. Skozi predstavitev rezultatov o obstoju grafov z vnaprej določeno povezavno metrično dimenzijo in standardno metrično dimenzijo naredimo primerjavo med obema. Dokažemo, da je izračun povezavne metrične dimenzije povezanih grafov NP-težek problem in podamo nekaj rezultatov o približnih rešitvah. Poleg tega predstavimo še meje in natančne formule za povezavno metrično dimenzijo številnih družin grafov. Mešana metrična dimenzija grafa je grafovska invarianta, ki je podobna povezavni metrični dimenziji. Nanaša se na razlikovanje elementov grafa (vozlišč in povezav). Vozlišče $w \in V(G)$ razlikuje dva elementa grafa $x,y \in E(G) \cup V(G)$, če $d_G(w,x) \ne d_G(w,y)$. Množica vozlišč $S$ v povezanem grafu $G$ je mešani metrični generator za $G$, če za vsaka dva elementa $x,y\in E(G)\cup V(G)$ grafa $G$, kjer $x \neq y$, velja, da ju razlikuje neko vozlišče iz množice $S$. Moči najmanjšega mešanega metričnega generatorja grafa $G$ rečemo mešana metrična dimenzija in jo označimo z $dim_m(G)$. V disertaciji obravnavamo strukturo mešanih metričnih generatorjev in podamo karakterizacijo grafov, za katere je mešana metrična dimenzija enaka naravnim spodnjim in zgornjim mejam. Podamo tudi rezultate za mešano metrično dimenzijo nekaterih družin grafov in predstavimo zgornjo mejo glede na ožino grafa. Na koncu dokažemo, da je izračun mešane metrične dimenzije povezanih grafov v splošnem NP-težek problem. |