Sekundarni povzetek: |
Namen prispevka:
V prispevku želimo dognati, ali zdravstveno osebje v slovenskih psihiatričnih ustanovah zaznava svoje delo kot ogrožajoče in kateri dejavniki k temu največ prispevajo. Na osnovi pridobljenih podatkov so predlagane izboljšave občutka varnosti.
Metode:
Naredili smo pregled treh študij, opravljenih v različnih psihiatričnih ustanovah v Sloveniji.
Ugotovitve:
Le manjši del zdravstvenega osebja (medicinske sestre, zdravstveni tehniki, zdravniki, klinični psihologi) zaznava svoje delo kot nevarno. Žrtve nasilnega vedenja psihiatričnih bolnikov so najpogosteje medicinske sestre in zdravstveni tehniki, predvsem ob sprejemu v bolnišnico proti volji, ob prisilnem zadrževanju oziroma oviranju in ob aplikaciji zdravil. Sodelujoči menijo, da bi potrebovali več usposabljanja s področja samoobrambe, dodatne kompetentne sodelavce, predvsem moškega spola, treninge komunikacije in boljše sodelovanje znotraj kolektiva. Poleg tega so mnenja, da bi zdravstveni delavci, ki so žrtve nasilnega vedenja bolnika, bili deležni sistematične pomoči. Občasno pri nasilnih dogodkih intervenira tudi varnostna služba, ki pa za tovrstne intervencije ni usposobljena, zato bi bilo potrebno organizirati posebna usposabljanja zanje.
Omejitve/uporabnost raziskave:
Ugotovitve imajo omejeno vrednost, saj so bile raziskave izvedene v različnih letih, podatki so bili zbrani na različen način pa tudi vzorci zaposlenih se razlikujejo (izobrazba, delovne naloge, demografski podatki itd.).
Izvirnost/pomembnost prispevka:
V preteklosti so bile na tem področju izvedene le analize poročil nasilnih dogodkov. Prispevek osvetljuje izkušnje in občutke ogroženosti zdravstvenih delavcev, ki so neposredno izpostavljeni v tovrstnih incidentih. |