magistrsko delo
Špela Krek (Avtor), Marja Bešter (Mentor), Alenka Rot Vrhovec (Komentor)

Povzetek

Na obisku ene izmed dvojezičnih ljudskih šol na avstrijskem Koroškem smo zaznali, da se večina otrok, ki so prijavljeni k dvojezičnemu pouku, na koncu ljudske šole ni sposobna sporazumevati v slovenskem (knjižnem) jeziku – kljub temu da je učni načrt za dvojezične šole zasnovan tako, da poučevanje vseh učnih predmetov poteka v približno enakem obsegu ur v nemščini in slovenščini. Zelo pomemben se zdi odnos do slovenskega jezika pri učiteljih in ravnateljih dvojezičnih šol. V raziskavi smo želeli ugotoviti, kakšna je sporazumevalna zmožnost dvojezičnih učencev ob koncu ljudske šole (4. razred) in v kolikšni meri lahko učitelj z dobrim zgledom in s svojim zanimanjem za slovenski jezik pripomore k napredku pri njenem razvijanju. S tem namenom smo sestavili pisne in ustne preizkuse znanja, ki preverjajo vse sporazumevalne dejavnosti (poslušanje, govorjenje, branje, pisanje). Preizkuse znanja je rešilo 21 učencev 4. razreda dvojezične ljudske šole. Nato je en razred (1. skupina) dva meseca poučevala učiteljica iz Slovenije, drugega (2. skupina) pa učiteljica iz Avstrije. Po dveh mesecih smo z enakimi preizkusi ponovno preverili sporazumevalno zmožnost pri učencih obeh skupin. Pri 1. preverjanju smo ugotovili, da je sporazumevalna zmožnost učencev na splošno zelo šibka in da se sporazumevalna zmožnost učencev razlikuje glede na skupino. Učenci 1. skupine so bili v povprečju pri vseh sporazumevalnih dejavnostih boljši od učencev 2. skupine. 1. skupina je bila najuspešnejša pri poslušanju, 2. pa pri branju, obe skupini pa sta v povprečju dosegli najslabši rezultat pri govorjenju (pogovarjanju). Predvidevali smo, da je sporazumevalna zmožnost učencev odvisna od kakovostnega pouka in učiteljevega zanimanja za jezik. Rezultati 2. preverjanja so pokazali, da so učenci, ki jih je dva meseca poučevala učiteljica iz Slovenije, napredovali pri vseh sporazumevalnih dejavnostih, največji napredek pa so dosegli pri govorjenju (pogovarjanju). Učence, ki jih je poučevala učiteljica iz Slovenije, so v povprečju pri posamezni sporazumevalni dejavnosti napredovali za 18,7 % do 42,0 %, učenci, ki jih je v tem času poučevala učiteljica iz avstrijske šole, so napredovali za 2,0 % do 6,6 %. To pomeni, da je z obvladovanjem slovenskega jezika in vključevanjem učencev v vse sporazumevalne dejavnosti ter z interesom za kakovosten pouk slovenskega jezika mogoče napredovati pri sporazumevalni zmožnosti v slovenščini tudi v zelo kratkem časovnem obdobju.

Ključne besede

slovenščina kot učni jezik;dvojezični pouk;avstrijska Koroška;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
Organizacija: UL PEF - Pedagoška fakulteta
Založnik: [Š. Krek]
UDK: 373.3(043.2)
COBISS: 23099651 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 301
Št. prenosov: 42
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: Fourth graders' communication skills in Slovene at a bilingual elementary school in Carinthia
Sekundarni povzetek: Visiting a bilingual primary school in Carinthia, we noticed that the majority of pupils enrolled in bilingual classes cannot communicate in (standard) Slovene language when they finish primary school. This is the case although the curriculum of bilingual schools sets a rule that all subjects are taught in German and Slovene in approximately the same amount. It seems that the teachers and headteachers' relation to Slovene language is very important. The research tries to find out what the bilingual students' communication ability is like at the end of primary school (grade four). We have also tried to find out how much can a teacher add to developing this ability with his/her example and interest for Slovene. This in mind, we made oral and written tests which check all communication skills (listening, speaking, reading, writing). The tests were taken by 21 fourth graders of a bilingual primary school. Then one class (group 1) was taught by a Slovene teacher and another (group 2) by an Austrian teacher. After two months we checked their communication ability again with the same tests. The first test showed that the students have low communication ability in general and that it is different in the two groups. In average, the first group was better at all communication activities than the second group. The first group was more successful at listening, the second at reading. Both groups had the worst average result at speaking. We have assumed that the students' communication ability depends on the quality of lessons and the teacher's interest in the language itself. The results of the second test have shown that the students taught by a Slovene teacher for two months improved at all communication activities. The biggest progress was achieved at speaking. The progress of students taught by the Slovene teacher was from 18,7 % to 42,0 %. The progress of students taught by the Slovene teacher was from 2,0 % to 6,6 %. This means that mastering the language, including the students to all communication activities, and having interest in the language can bring improvement in communication ability in Slovene even in a very short period of time.
Sekundarne ključne besede: bilingualism;primary school;dvojezičnost;osnovna šola;
Vrsta datoteke: application/pdf
Vrsta dela (COBISS): Magistrsko delo/naloga
Komentar na gradivo: Univ. v Ljubljani, Pedagoška fak., Poučevanje, Poučevanje na razredni stopnji
Strani: 91 str.
ID: 11913339