magistrsko delo
Nina Žnidaršič (Avtor), Metka Mencin Čeplak (Mentor), Franc Mali (Komentor)

Povzetek

V zaključni nalogi začrtujemo premislek o epistemološki zasnovi moderne znanstvene zamisli in o klasičnem ali družbenem pozitivizmu v sociologiji in na splošno. Razprava je sestavljena iz dveh tematsko zaokroženih delov, ki se med seboj epistemološko, zgodovinsko, dejansko in idejno prepletata. V prvem sklopu skozi uverturni koncept zgodnjega pozitivizma, ki nastavlja pot k dejanskemu pozitivizmu, izpostavljamo osrednje učenjake, ki so vplivali na snovanje nove znanstvene misli, lahko bi rekli tudi gibanja. Obravnavo zgodnjega pozitivizma začnemo s Kopernikom, Galileijem, Descartesom in Keplerjem, saj so prav oni miselno predrugačili reprezentacijo univerzuma (kopernikanski obrat), pomen matematike (mathesis universalis) in človeški pogled na svet(no). Preobrazbo, ki je potekala na ravni znanstvene epistemologije, strnjeno imenujemo s starogrškim izrazom téchne, ki kaže na zakoličen, preddan postopek mišljenja, predvsem pa na napravljalski in proizvajalski značaj moderne znanosti (znanost kot umetnost). V drugem razdelku miselno nit konkretiziramo skozi dejansko, materialno snovanje neologizmov, ki so nastajali v času francoske revolucije in po njej: klasični pozitivizem, družbene znanosti in sociologijo. Klasični pozitivizem pojmujemo kot razcvetelo manifestacijo nove znanosti in hkrati kot idejno-dejanski temelj družboslovja. Martin Heidegger zapisuje, da pozitivizem ni zgolj eden od spoznavno-raziskovalnih načinov - kako, ampak teorija (theória - uvid) sodobne znanosti. Brskanje po arheološki dediščini socialne fizike, kasneje sociologije, razkriva, da imata pozitivizem in sociologija iste idejne očete, med katerimi velja posebej izpostaviti Saint-Simona in Comta. Šele Durkheim pa je sociologijo tudi institucionaliziral.

Ključne besede

moderna znanost;arheologija sociologije;Družbene vede;Sociologija;Epistemologija;Pozitivizem;Magistrska dela;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
Organizacija: UL FDV - Fakulteta za družbene vede
Založnik: [N. Žnidaršič]
UDK: 316.2:165.731(043.2)
COBISS: 27827459 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 674
Št. prenosov: 183
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: On the Historical-Epistemological Base of Modern Science and Classical Positivism in Sociology
Sekundarni povzetek: In this masterʼs thesis, we deal with the epistemological base of modern scientific thought, and with classical/social positivism in sociological and general terms. The text consists of two thematically completed and epistemologically, historically and conceptually interwoven parts. In the first part, we focus on the most important scholars who significantly influenced the creation of a new scientific thought through the concept of early positivism. We thus open the discussion with Copernicus, Galileo, Descartes and Kepler, since it is their work that shifted the paradigm regarding the representation of the universe (Copernican Revolution), the meaning of mathematics (mathesis universalis) and the human worldview. For the transformation of scientific epistemology, we use the Old Greek term téchne, denoting the set, pre-given thought process and, primarily, the science-as-art character of modern science. In the second part, we further our discussion by focusing on the concrete-material creation of neologisms from and after the period of the French Revolution: classical positivism, social sciences and sociology. We see classical positivism as a manifestation of a new science as well as the conceptual basis of social sciences. Heidegger writes that positivism is not merely one of the cognitive-research modes-how, but a theory (theória-insight) of modern science. An investigation into the archeological heritage of the social physics, later sociology, shows that positivism and sociology share the same founding fathers with an emphasis on Saint-Simon and Comte, although sociology was only institutionalised by Durkheim.
Sekundarne ključne besede: modern science;archeology of sociology;Social sciences;Sociology;Epistemology;Positivism;Master's theses;
Vrsta dela (COBISS): Magistrsko delo/naloga
Študijski program: 0
Konec prepovedi (OpenAIRE): 1970-01-01
Komentar na gradivo: Univ. v Ljubljani, Fak. za družbene vede
Strani: 123 str.
ID: 12006091