doktorska disertacija
    	
    Povzetek
 
V tem delu smo z različnimi tehnikami proučevali vpliv valence dodanega protiiona ter ionske jakosti  raztopine  (I)  na  asociacijske  pojave  v  vodnih  raztopinah  poli(α-alkilkarboksilnih  kislin) pri sobni temperaturi in med segrevanjem ter ohlajanjem.   
Z  dinamičnim  (DLS)  in  statičnim  sipanjem  svetlobe  (SLS)  smo  v  vodnih  raztopinah  dveh stereoizomerov  poli(metakrilne  kisline)  (PMA);  ataktične  (aPMA)  in  izotaktične  (iPMA)  v prisotnosti  anorganskih  kovinskih večvalentnih  (NaCl,  MgCl2,  CaCl2  in  LaCl3)  ter  organskih hidrofobnih   enovalentnih   (tetrametilamonijevega   (TMACl),   tetraetilamonijevega   (TEACl)   in tetrapropilamonijevega   (TPACl))   kloridov   raziskovali   tvorbo   nanodelcev.   Asociati   iPMA   so stabilni pri višji stopnji nevtralizacije (αN) karboksilnih kislin (αN≈ 0,20) kot asociati aPMA (αN = 0), kar kaže na močnejšo medmolekulsko asociacijo med verigami iPMA. Nastali asociati PMA v prisotnosti  anorganskih kovinskih protiionov imajo značilnosti mikrogelskih delcev z gostejšim jedrom in nabreklo korono. Glede na izračunani parameter oblike (ρ) (ρ≈ 0,90), se oba izomera v prisotnosti Mg2+obnašata drugače kot v prisotnosti Na+, Ca2+ in La3+, za katere so značilne nižje vrednosti  (ρ≈  0,70⎯0,80).  Asociati,  ki  nastanejo  v  prisotnosti  Mg2+,  imajo  enakomernejšo porazdelitev  mase  (brez  jasno  izoblikovane  strukture  jedro-korona)  v  primerjavi  z  asociati  v prisotnosti Na+, Ca2+ in La3+. To smo pripisali močni hidrataciji Mg2+ ionov, zaradi česar Mg2+ ioni favorizirajo  monodentatno  vezavo  s  karboksilnimi  (COOH)/karboksilatnimi  (COO⎯)  skupinami. Ca2+  in  La3+ ioni pa se vežejo nanje na bidentatni način, ki je močnejši od monodentatnega. Na razlike  v  strukturi  asociatov  v  prisotnosti  različno  valentnih  kationov  kažejo  tudi  izrazito različne odvisnosti ionizacijskih enatlpij (ΔHion) od αN in rezultati fluorimetričnih ter pH meritev. Strukturo,  podobno  mikrogelskim  delcem,  tvorita  tudi  oba  izomera  v  prisotnosti  TMA+,  ki  s COOH/COO⎯  skupinami  interagira  direktno  preko  elektrostatskih  interakcij,  medtem  ko  pri vezavi večjih  in  bolj  hidrofobnih  TEA+   in   TPA+   na   verige   aPMA   prevladujejo   interakcije hidrofobnega značaja, zato so ti delci bolj nabrekli in zrahljani (ρ≈ 0,90). Asociati iPMA pa imajo bolj iztegnjeno strukturo, ker TEA+ in TPA+, ki sta sterično bolj zahtevna, ločita izotaktične verige v raztopini, zato se lahko slednje med sabo povezujejo s H-vezmi preko COOH in COO⎯ skupin.  
Z več  eksperimentalnimi  tehnikami  (vizualni  eksperiment, UV-Vis  spektroskopija,  DLS  in  SLS, kalorimetrija,    fluorimetrija,    NMR)    smo    v    nadaljevanju    jasno    dokazali    nasproten    vpliv temperature  na  medmolekulsko  asociacijo  v  razredčenih  vodnih  raztopinah  a-  in  iPMA  v prisotnosti vseh proučevanih anorganskih  kovinskih večvalentnih  in  organskih  hidrofobnih enovalentnih  protiionov.  Med  segrevanjem  pride  v  primeru  raztopin  aPMA  do  asociacije  verig aPMA  in posledično do obarjanja ter ločitve faz (LCST obnašanje; angl. lower  critical  solution temperature). Nastala oborina aPMA se v prisotnosti Na+, Mg2+ in Ca2+ med ohlajanjem raztopi, v prisotnosti  La3+  pa  je  agregacija  ireverzibilna.  Nasprotno  od  aPMA  pa  se  med  segrevanjem asociati  iPMA popolnoma ali delno razgradijo (UCST obnašanje; angl. upper  critical  solution temperature)  brez makroskopske ločitve faz.  De-asociacija  je  popolnoma  reverzibilna. Višanje valence kationa znižuje LCST za raztopine aPMA in zvišuje UCST za raztopine iPMA. Ugotovili smo tudi, da višanje I raztopin NaCl, MgCl2 in CaCl2 vodi do znižanja temperature, pri kateri pride do ločitve  faz,  medtem  ko  v  primeru  LaCl3 višanje I  nima  bistvenega  vpliva  na  LCST.  Tudi raztopine aPMA v prisotnosti hidrofobnih kationov se obnašajo kot LCST polimerne mešanice. V primeru prisotnosti TMA+ se med segrevanjem nastala oborina med ohlajanjem raztopi, medtem ko  oborine  v  raztopinah  TEACl  in  TPACl  ostanejo  prisotne. S povečevanjem dolžine na dušik vezanih alkilnih  verig in s tem naršačajočo hidrofobnostjo kationa, vrednosti LCST za raztopine aPMA   padajo. Asociati  iPMA  tudi  v  raztopinah  soli  organskih  kationov  med  višanjem temperature  razpadejo,  vendar  se  med  ohlajanjem ne tvorijo več nazaj, kot je to značilno za asociate izotaktične oblike v prisotnosti anorganskih protiionov.   
Hidrofobnejša  analoga poli(α-alkilkarboksilnih    kislin),    poli(etakrilna    kislina)    (PEA)    in poli(propilakrilna   kislina)   (PPA),   tvorita   v   prisotnosti   anorganskih   kovinskih večvalentnih kationov  Na+,  Mg2+,  Ca2+  in  La3+  asociate  z  bolj  nabreklo  strukturo  in  enakomerno  porazdeljeno maso  po  celotnem  delcu  kot  jih  tvorita  a- in iPMA zaradi daljših in sterično zahtevnejših hidrofobnih  etilnih  in  propilnih  stranskih  skupin,  ki  se  nahajajo  v  notranjosti  delcev.  Tem ugotovitvam  v  prid  govorijo  DLS  in  SLS  rezultati  (ρ≈ 1,0) in fluorimetrične meritve. Tako kot aPMA tudi PEA in PPA sodita med LCST polimerne mešanice. Asociacija PEA in PPA v prisotnosti anorganskih  kationov  Na+,  Mg2+,  Ca2+  in  La3+ je ireverzibilna. Do ločitve faz pride tako na makroskopskem nivoju (v prisotnosti dvovalentnih Mg2+ in Ca2+) v obliki oborine podobne gelu, kot tudi na mezoskopskem nivoju (v prisotnosti Na+ in La3+), ko raztopine postanejo zgolj motne ali pa izpade fina oborina. To je posledica tvorbe močnih vodikovih vezi COOH···COO⎯ med polimernimi  verigami,  ki  postajajo  med  segrevanjem čedalje bolj favorizirane zaradi slabšanja kakovosti topila in se med ohlajanjem še ojačijo. Daljšanje hidrofobne stranske skupine preiskovanih aPMA, PEA in PPA močno vpliva na njihovo obnašanje v vodnih raztopinah. Daljša in bolj hidrofobna kot je stranska skupina (metilna < etilna < propilna), šibkejša je polikislina in tvori močnejše vodikove vezi COOH···COO⎯  zaradi izrazitejšega pozitivnega induktivnega efekta. H-vezi v kombinaciji COOH···COO⎯,  ki  se  tvorijo  v raztopinah PEA in PPA, so močnejše kot H-vezi v kombinaciji COOH···COOH v raztopinah aPMA, in zagotavljajo stabilnost asociatov, ki se tvorijo med segrevanjem.
    Ključne besede
 
polimeri;polielektroliti;polimerne kisline;protiioni;interakcije;sipanje svetlobe;spektroskopija;izotermna titracijska kalorimetrija;doktorske disertacije;
    Podatki
 
    
        
            | Jezik: | Slovenski jezik | 
        
        
            | Leto izida: | 2020 | 
            
        
        
            | Tipologija: | 2.08 - Doktorska disertacija | 
            
        
            | Organizacija: | UL FKKT - Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo | 
        
            | Založnik: | [P. Hriberšek] | 
   
        
            | UDK: | 544.6.018.47-036.5(043.3) | 
   
        
        
            | COBISS: | 41312771   | 
        
        
  
        
            | Št. ogledov: | 348 | 
        
        
            | Št. prenosov: | 86 | 
        
        
            | Ocena: | 0 (0 glasov) | 
        
            | Metapodatki: |                       | 
    
    
    Ostali podatki
 
    
        
            | Sekundarni jezik: | Angleški jezik | 
        
        
            | Sekundarni naslov: | Association processes in aqueous solutions of poly([alpha]-alkylcarboxylic acids) | 
        
        
        
            | Sekundarni povzetek: | In the present work, the effect of counterion valency and the ionic strength of the solution (I) on the  association  phenomena  in  aqueous  solutions  of  poly  (α-alkylcarboxylic  acids)  at  room temperature and during heating and cooling was studied by various techniques.
By  dynamic  (DLS)  and  static  light  scattering  (SLS)  the  formation  of  nanoparticles  of  two poly(methacrylic  acid) (PMA) isomers, atactic (aPMA) and isotactic (iPMA), was investigated in aqueous  solutions  of  inorganic  metal  multivalent  (NaCl,  MgCl2,  CaCl2,  and  LaCl3)  and  organic hydrophobic  monovalent  (tetramethylammonium  (TMACl),  tetraethylammonium  (TEACl)  and tetrapropylammonium (TPACl)) chlorides. iPMA associates are stable at a much higher degree of neutralization  (αN)  of  carboxylic  groups  (αN≈ 0,20) than aPMA associates (αN  =  0),  indicating  a stronger  intermolecular  association  between  iPMA  chains.  The  PMA  associates  in  the  presence of inorganic metal counterions have the characteristics of microgel particles with a denser core and  a  swollen  corona.  According  to  the  values  of  shape  parameter  (ρ)  (ρ≈ 0,90), both isomers behave differently in the presence of Mg2+ than in the presence of Na+, Ca2+ and La3+. Associates formed  in  the  presence  of  Mg2+  thus  have  a  more  even  mass  distribution  (without  a  clear formation  of  a  core-shell  structure)  in  comparison  with  those  in  the  presence  of  Na+,  Ca2+  and La3+,  which  are  characterized  by  lower  values  of ρ(≈ 0,70⎯0,80). This was attributed to the strong hydration of Mg2+ ions, resulting in Mg2+ ions favoring monodentate binding to carboxylic (COOH)/carboxylate  (COO⎯)  groups.  Ca2+  and  La3+  ions,  on  the  other  hand,  bind  more  strongly and  in  a  bidentate  manner.  Differences  in  the  structure  of  associates  in  the  presence  of multivalent cations are also reflected in different dependences of ionistaion enthalpies (ΔHion) on αN, and also in different results of fluorimetric and pH measurements. Microgel-like particles are also formed by both PMA isomers in the presence  of TMA+. These organic cations interact with COOH/COO⎯  groups  directly  through  electrostatic  interactions,  while  the  binding  of  larger  and more   hydrophobic   TEA+   and   TPA+   to   PMA   chains   is   dominated   by   hydrophobic   type   of interactions.  As  a  result,  these  particles  are  more  swollen  and  loosened  (ρ≈ 0,90). Meanwhile, the  structure  of  iPMA  associates  is  more  elongated  in  the  presence  of  larger  counterions  TEA+ and  TPA+  due  to  their  ability  to  hinder  iPMA  main  chains  from  getting  into  contact  with  one another, thus preventing the more extensive aggregation of polyions. 
By  several  experimental  techniques  (visual  experiment, UV-Vis  spectroscopy,  DLS  and  SLS, calorimetry,    fluorimetry,    NMR),    it    was    clearly    shown    that    the    temperature-induced intermolecular  association  of  a-  an  iPMA  in  aqueous  solutions  in  the  presence  of  inorganic metallic  multivalent  and  organic  hydrophobic  monovalent  counterions  displays  an  opposite thermoresponsiveness. In the case of aPMA, association and phase separation take place during heating  (so-called  lower  critical  solution  temperature  behaviour;  LCST).  The  resulting  aPMA precipitate dissolves in the presence of Na+, Mg2+ and Ca2+ during cooling, while the aggregation is  irreversible  in  the  presence  of  La3+.  In  contrast  to  aPMA,  iPMA  associates  disintegrate completely  or  partially  upon  heating  the  solutions  without  macroscopic  phase  separation  (so-called   upper   critical   solution   temperature   behaviour;   UCST).   De-association   is   completely reversible.  Increase  in  the I  of  NaCl,  MgCl2,  and  CaCl2  solutions  leads  to  a  decrease  in  the  LCST values,  whereas  in  the  case  of  LaCl3,  an  increase  in I  has  no  significant  effect  on  LCST.  aPMA solutions  in  the  presence  of  hydrophobic  cations  also  display  a  LCST  behaviour.  When  TMA+ cations are present in the solution, the  aPMA precipitate formed during heating dissolves upon cooling,  while  this  is  not  the  case  in  TEACl  and  TPACl  solutions.  With  increasing  length  of  the nitrogen-bound  alkyl  chains,  and  thus  the  hydrophobicity  of  the  cation,  the  LCST  values  for aPMA  solutions decrease.  Meanwhile,  organic  cations  induce  ireversible  disintegration  of  iPMA associates in aqueous solutions during heating. 
A more hydrophobic analogues of poly (α-alkylcarboxylic acids), poly (ethacrylic acid) (PEA) and poly (propylacrylic acid) (PPA), in the presence of inorganic metal multivalent cations Na+, Mg2+, Ca2+,  and  La3+  form  associates  with  a  more  swollen  structure  and  evenly  distributed  mass throughout  the  particle  in  comparison with  the  ones  formed  by  a-  and  iPMA due  to  longer  and sterically   more   demanding   hydrophobic   ethyl   and   propyl   side   groups   located   inside   the particles. These findings were also supported by  DLS and SLS results (ρ≈ 1,0) and fluorimetric measurements.  Like  aPMA,  also  PEA  and  PPA  display  LCST  behaviour.  The  association  of  PEA and  PPA  in  the  presence  of  Na+,  Mg2+,  Ca2+  and  La3+  is  irreversible.  Phase  separation  occurs  on both, the macroscopic level (in the presence  of divalent Mg2+ and Ca2+) in the form of a gel-like precipitate, as well as on the mesoscopic level (in the presence of Na+ and La3+), when solutions become  merely  opaque  or  fine  precipitate  is  formed.  This  is  due  to  the  formation  of  strong hydrogen  bonds COOH···COO⎯  on  different  polymer  chains.  Because  the  solvent  quality  is worsened during heating, these COOH···COO⎯ bonds become  more  and more favored and get in addition even stronger during cooling. As a result, stable associates of PEA and PPA are formed.  
The  lengthening  of  hydrophobic  alkyl  side  groups  of  the  investigated  aPMA,  PEA,  and  PPA strongly influences their behaviour in aqueous solutions. Weaker polyacid has longer and more hydrophobic   side   group   (methyl   <   ethyl   <   propyl)   and   forms   stronger   hydrogen   bonds COOH···COO⎯  due  to  a  more  pronounced  positive  inductive  effect.  The  hydrogen  bonds  in  the pair COOH···COO⎯ that  form  between  PEA  and  PPA  chains  are  thus  stronger  than the  hydrogen bonds in the pair COOH···COOH that form between aPMA chains and ensure the stability of the associates formed during heating. | 
        
        
            | Sekundarne ključne besede: | -; | 
        
            
        
            | Vrsta dela (COBISS): | Doktorsko delo/naloga | 
        
        
            | Študijski program: | 1000381 | 
        
           
        
           
        
           
        
            | Konec prepovedi (OpenAIRE): | 1970-01-01 | 
        
           
        
            | Komentar na gradivo: | Univ. v Ljubljani, Fak. za kemijo in kemijsko tehnologijo | 
        
           
        
           
        
           
        
            | Strani: | XVI f., 224 str. | 
        
           
        
           
        
           
        
           
        
           
        
           
        
           
        
           
        
          
        
          
        
          
        
         
        
         
        
        
            | ID: | 12109512 |